Nič več biznis kot običajno?

In če je nemara uvod morda hudomušen, je sporočilo vseeno jasno. Namreč, Hrvaška je v zadnjem desetletju spoznala in nato kot neustrezne prepoznala številne oblike koruptivnega ravnanja, ki so prežemala sistem in zaradi česar praktično ni bil možen nikakršen napredek na njeni evropski poti. Zdaj je ta zgodba drugačna. Po pritiskih iz EU in ZDA se je očitno iz javnosti tudi v politiko preselil dovolj oster občutek, da je dovolj in da je treba zadeve spremeniti. Zdaj, ko je Ivo Sanader znova na kraju dejanj, ki ga bremenijo, je vprašanje, ali se z njim zgodba o HDZ-jevski korupcijski hobotnici tudi končuje. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je včeraj poudarila, da je postopek proti Sanaderju "zagotovo vprašanje pravosodja, nikakor pa ne politike". Kar nedvomno drži, a vseeno v tej zgodbi na nek način prikriva dejstvo, da je ravno politika tista, ki bi morala odgovarjati za obtožbe, ki niso zgolj Sanaderjeve. Dejanja, katerih ga obtožujejo, niso arbitrarna, temveč so produkt v sistem vdelane korupcije, ki jo je vanj pač vdelala stranka HDZ.

Jadranka Kosor je z očitno, seveda najprej piarovsko, pravosodno in protikorupcijsko ofenzivo očitno uspela tudi resno popraviti videz stranke v javnosti. Opozicija, ki ji (znova) šaljivo pravijo Kukuriku koalicija (imenovana po tem, da so prvi sestanek pripravili v restavraciji Kukuriku v Kastvu, pri čemer kljub slabšalnemu prizvoku gostilniške opozicije ne gre zamenjevati s siceršnjo kuhinjo v imenovani restavraciji), očitno ne uspe stopiti na plin in uporabiti napake HDZ v svojo korist, kar pravzaprav do decembrskih volitev lahko prinese tudi premik nazaj h Kosorjevi. Konec koncev je le sklenila pogajanja z EU, pričakovano bo do takrat že podpisala pristopno pogodbo z EU, prav tako se bo najbrž tudi že začel sodni postopek proti njenemu predhodniku.

Nedvomno bodo odgovorni v politiki hočeš nočeš bdeli nad postopki, saj je prav na tem področju tudi Evropski uniji treba še marsikaj pokazati. Evropski komisiji, ki bo redno preverjala napredek in delovanje (track record) do vstopa Hrvaške v Unijo, menda ne bodo dovolj besede, temveč njihova skladnost z realnostjo. To pa pomeni pošteno sojenje tudi nekdanjemu predsedniku vlade, po drugi strani pa tudi pošteno vrednotenje sistema, ki ga je dolga leta prežemala dovoljena korupcija. Ne gre le za Sanaderja. Tudi Mladić v Haagu še ne pripelje Srbije v Evropsko unijo. Površnosti je po vključitvi Bolgarije in Romunije v EU bistveno manj. Če je verjeti komisarju za širitev Štefanu Füleju, ga zanima le vsebina in okrog vsebine bo očitno še veliko besed, saj to dejansko predstavlja premik v politični etiki in konec poslovanja po "domače".