Sreda, 16. 5. 2012, 9.10
8 let, 10 mesecev
Ne daj se, Mercator
Se še spomnite legendarne, že skoraj ponarodele ljubezenske balade "Ne daj se Ines …" še bolj legendarnega hrvaškega igralca srbskega rodu Radeta Šerbedžije. Pesem gotovo nikogar ne pusti ravnodušnega, še zlasti do ušes zaljubljenih, pa tudi tistih, ki so v ljubezni včasih potegnili krajšo …
Tudi Ivica Todorić v svoji brezmejni vnemi in doslej večkrat neuslišani poslovni želji (beri neuresničeni ljubezni) po Mercatorju ostaja še razočaran. Jasno, ampak se ne da! Nikakor ne. Ko je propadel zadnji, lanski, že osmi poskus prodaje Mercatorja, komu drugemu kot Agrokorju, se je šušljalo, da bo Ivek vrgel puško v koruzo, ker se preprosto ne gre več. Ampak ne, s sodelavci je že začel pripravljati novi načrt prevzema najboljšega soseda. Zdaj naj bi "štartal" na nakup "kontrolnega" lastniškega deleža našega trgovca, na tri četrtine plus delnico, in to kar z javno ponudbo vsem delničarjem. Je pa pogumen. Ali ni drznost že skoraj pol uspeha? Kakšno ceno naj bi ponudil tokrat, razumljivo ostaja še velika skrivnost. Scenarij za vročo Mercatorjevo jesen se namreč šele izrisuje, zato tudi cena nikakor še ni zakoličena. Je pa menda 221 evrov za delnico, kolikor je najbogatejši Hrvat (v zadnjih dneh mu krepko diha za ovratnik hrvaška davčna uprava, vprašanje pa je, ali se bo kaj iz tega izcimilo) ob zadnjem poskusu ponujal, že zelo oddaljena preteklost. Bomo videli?
Kot bomo tudi spoznali, kako se bo na nov poskus prevzema Mercatorja v Ivekovi režiji (v ljudski stranki nad tem niso navdušeni) odzvala aktualna oblast Janeza Janše, prejšnja vlada Boruta Pahorja mu je ob izdatni pomoči odhajajoče Mercatorjeve uprave pod taktirko Žige Debeljaka zaloputnila vrata. Pa jih je Ivek, ki menda zelo rad pokliče tudi koga v vlado, zlasti hrvaško, spet priprl ...
Kaj zdaj? Če seveda namenoma prezremo Agrokorjevo populistično zgodbico, ki jo uspešno prodaja na Hrvaškem, da gre pri prevzemanju Mercatorja dejansko za povezovanje Mercatorja in Konzuma v največjega trgovca na zahodnem Balkanu. Nikakor pa ne za sovražni prevzem! Zares? Bo prvi nadzornik najboljšega soseda Matej Lahovnik, ki bo menda na jutrišnji seji nadzornega sveta podjetja za novega prvega moža najboljšega soseda najbrž ustoličil Tonija (Antona) Balažiča (ki se je uspešno kalil tudi v Fructalu, ki je končal v naročju Nektarja), res pripravil teren za prodajo Mercatorja? Morda, ampak nisem povsem prepričan. Jasno je le, da je in bo odločitev o prodaji ali tudi neprodaji predvsem in najprej politična. To je slabo in pri tem si ne smemo zatiskati oči. Prevladati bi morali izključno ekonomski razlogi! Najbolj pa gotovo drži, da bodo morali tisti, ki bodo odločali in na koncu tudi odločili, zares prešteti vse minuse in pluse, ki bi jih prodaja ali tudi neprodaja Mercatorja prinesla. Ne nazadnje tudi pluse ali minuse za slovensko prehrambeno verigo, o kateri vsi v Sloveniji, ki imajo vsaj pet minut časa, veselo razpravljajo.
Nikakor ne gre popustiti tudi tistim, ki bi Mercator tokrat radi prodali zlasti zaradi večnega slovenskega problema – NLB (prepustite jo že tujcem) ali zgolj zaradi velikanskih proračunskih težav državne blagajne. Pa tudi tistim nasprotnikom prodaje, ki že po "dolžnosti" odločno nasprotujejo prodaji najboljšega soseda Agrokorju, ne gre absolutno prisluhniti. Še najmanj pa bi morali pristojni "slediti" tistim, ki prodajo Mercatorja usmerjajo, to pa so veliki lastniki in glavni upniki zelo, zelo zadolženega Agrokorja –banke, še zlasti italijanski UniCredit, ki je globoko zabredel v Agrokor, pa tudi v Mercator. Nujno bo torej potrebna prava mera pri sprejemu dokončne odločitve o Mercatorju. "Ne daj se … najboljši sosed še leta …"
Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.