Najprej bitka za preživetje, šele nato za točke

Liga, v kateri po sili razmer prevladujejo vedno mlajši igralci, klubske blagajne pa so večinoma prazne in so le še za okras, prinaša redna presenečenja. V večjem številu izostanejo le v primeru zanesljivega jesenskega prvaka Maribora, ki je razred zase. To ne ponavlja le ''vijoličasti'' tabor, na čelu z vedno bolj številnimi reprezentanti, trenerjem Darkom Milaničem in športnim direktorjem Zlatkom Zahovičem, pač pa tudi tekmeci, kar sploh ne čudi. In Maribor izgublja zelo redko. Dobiva tudi tekme, na katerih si preostali pogosto lomijo kopja. Denimo v Fazaneriji. Zaradi sposobne uprave, zagretega dela in evropskih nagrad se v klubu za slovenske razmere obračajo velikanski zneski v milijonih evrov. In to v ligi, kjer potekata dve vzporedni tekmovanji. Eno šteje za točke, drugo pa predstavlja bitko za golo preživetje. Ker je treba pasove vedno bolj zatiskati, so vodstva klubov bolj zadovoljna z zmagami pri sestavljanju oziroma reševanju finančnega ustroja kot pa številu točk ali zadetkov, ki jih dosegajo nogometaši.

Žal so še vedno prisotni časi nelagodja, plačilne nediscipline in ogromnih statusnih razlik znotraj lige. Če se v Mariboru cedita med in mleko, in to povsem zasluženo, saj so si to fantje prigarali z znanjem, predanostjo in disciplino, pa je njegov nedeljski tekmec, Mura 05, že pozabil, kako bije srce, ko stopa nogometaš na zelenico vsaj z dostojanstvom. Še tega so izgubili, saj jim sestanki s tujimi investitorji in bolj ali manj prazne obljube parajo živce. (Pre)pogosto potegnejo kratko, zato živijo v stresu. Že več mesecev jim ni dovoljeno, da bi lahko sproščeno razmišljali le o nalogah na treningih in adrenalinskem naboju, ki ga prinašajo tekme. Do zdaj so tegobe skrivali med štirimi zidovi, zdaj jim je dokončno prekipelo in so z njimi zasuli javnost. V javnost bo pricurljajo vedno več zgodb o nečloveških razmerah, pomislimo le na igralce z mladimi družinami, ki vladajo v Fazaneriji. Nogometaši Mure so postali sužnji modernega kova. Če kmalu ne bo zadoščeno pravici, potem Prekmurci ne bodo več dolgo gledali prvoligaškega nogometa. Organizacijske razlike, če vzamemo v obzir vodilni Maribor in zadnjeuvrščeno Muro, so občutno prevelike, da bi se lahko 1. SNL oprijela višjih ciljev, na prste ene roke pa lahko naštejemo tudi klube, katerih nogometaši v zadnjem letu niso vsaj enkrat potožili o težavah z izplačevanjem. Obdobje, v kakršnem je pristala država, ni postlano z idealnimi razmerami za dvig prvoligaške kakovosti. Če ne drugega, pa prvenstvu po sili razmer uspeva vsaj nekaj drugega. Takšen razcvet nadarjenih nogometašev ni bil zabeležen že dolgo časa. Preverite za začetek seznam najboljših strelcev.

Ljudski vrt zadnja trdnjava solidnega obiska

Kaj pa drugi klubi? Razplet zadnjega kroga je pokazal, da stoji projekt Olimpije na zdravih temeljih, a je zaradi mladosti in pomanjkanja izkušenj še vedno nedorečen. A s tako ekipo je bilo to tudi za pričakovati. Če se bo zgodba pod Razdrhovim nadzorom skrbno peljala naprej, bi lahko postregla s srečnim koncem. Sploh če se zadrži jedro najbolj obetavnih. Ostaja pa boleče spoznanje, ali se je bilo treba na tak način otresti Bobana Jovića in Mihe Zajca, podobno vprašanje pa postaviti tudi njunima posrednikoma. Olimpiji pa poleg športnega direktorja manjka še nekaj. Gledalci. Pa s tem ni krog končan, saj je s tem virusom okužena domala vsa Slovenija. Zadnja trdnjava solidnega obiska je le še Ljudski vrt. Poleg Stožic pa kar mrgoli prizorišč, kjer se na prvoligaških tekmah zbira le nekaj sto igralcev. Če odšteješ sorodnike, znance in prijatelje kluba, ostane resničnih radovednežev na tribunah le še peščica, kar je izrazito premalo, če bi želeli v Sloveniji ustvariti kult domačega prvenstva. Čeprav so štadioni vedno bolj udobni, izjemo predstavljajo le Kidričani, ki pa so se pravočasno pogodili s krovno zvezo, obisk vztrajno pada. Tudi zaradi manjše medijske prisotnosti. Televizijski prenosi so postali tako redki, da lahko mladi nadobudneži pred ekrani na pamet naštejejo enajsterice najmočnejših evropskih velikanov, pri pomlajenih slovenskih prvoligaših pa se jim hitro zalomi. Morda z izjemo Maribora. K obilnemu statističnemu padcu povprečnega obiska v enem letu – manjše je kar za 500 gledalcev na tekmo – pa je prispevalo tudi ponesrečeno nadaljevanje Murine zgodbe, ki je domači privrženci niso vzeli za svojo in ji obrnili hrbta. Lani je Fazanerija beležila rekordne obiske, zdaj je prisiljena na slovensko povprečje.

Ni vse v denarju in idealnih razmerah

Kaj je še pokazal oziroma potrdil zadnji krog? Da so Domžalčani iskali zalet in ga nato tudi našli na krilih fantastičnih predstav na gostovanjih, da Celjani doma niso razvajali občinstva v tej meri, kot bi si jo želeli, da Gorica in Rudar ne moreta biti zadovoljna z zimsko uvrstitvijo (Velenjčani bodo prihodnji konec tedna odigrali še zaostalo tekmo z Mariborom), a občasno znata pokvariti načrte favoritom. Kar je lepa čednost 1. SNL, kjer lahko vsak premaga vsakega. Aluminij je padel v krizo. To je neizpodbitno. Izpad zaradi poškodb in kartonov je bil usodnejši, kot se je sprva domnevalo, tekmeci pa so potrebovali nekaj več časa, da so se privadili na novinca. Koprčani bi lahko bili višje in še bližje Olimpiji, če ne bi bili deležni nepredvidljivih spodrsljajev. Tako kot v soboto, ko se je izkazalo, da je Triglav postal njihov tradicionalni trn v peti. Gorenjci so še eni izmed junakov lige, ki širijo spoznanje, da ni vse v denarju in idealnih razmerah. Če bi primerjali le klubske pogoje, ki vladajo v Kranju in Kopru, bi kmalu ugotovili, da se razlikujejo kot dan in noč. Večina moštva Triglava si služi denar drugje, nekateri pa za tekme med tednom, sploh tiste z zgodnjim začetkom, niti ne morejo dobiti dovoljenja nadrejenih, da zapustijo službeni položaj. Najhuje pa je s treningi, saj pridejo v poštev šele tisti v poznih urah, pozimi pa je to nerodna reč, saj sonce zaide že kmalu. A Gorenjci so tudi v takšnih razmerah našli dovolj trme, da so ponudili tisto, kar v nogometu največ šteje. Igranje za užitek. Samo še tako se lahko izognejo glavobolu, ki bi se pojavil, če bi začeli primerjati svoj položaj s tistim, ki ga nudi nogometno delovno mesto v Ljudskem vrtu, Stožicah ali pa Bonifiki. Če si hočejo nekateri zatiskati oči in slepo verjeti, da je najhujše mimo, pa je vihravost 1. SNL (primeri Primorja, Nafte, Drave, Interblocka, zdaj Mure 05 ...) dokazala, da bo vedno bolj pomembna tista druga bitka. Ne za točke, pač pa za preživetje. Potekala bo tudi med zimskim počitkom nogometašev, saj bo treba kmalu misliti na začetek priprav.