Ministrica Anja, študent Mitja, gospa Francka in njihov stari oče

Pomeni nadaljevanje sedanje politike z enakimi, le nekoliko višjimi sredstvi, zato ne more prinesti resnične spremembe.

Spregledana skupina mladih Program Jamstvo za mlade je namenjen spodbujanju zaposlovanja. Mladi so razdeljeni v dve skupini: na tiste, ki se šolajo, in one, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Prvim so namenjeni ukrepi poklicnega usmerjanja in priprave za vstop na trg dela, drugim so namenjeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja in subvencioniranja zaposlitev.

Po predpisih slovenskega trga dela mlad človek ne more hkrati spadati v obe skupini. Če je vpisan v šolo ali na fakulteto, se ne more prijaviti na zavodu kot iskalec zaposlitve. Če je prijavljen na zavodu, ne more iti na študentski servis po napotnico.

Na prvi pogled se zdi to logično. Kot bi rekli stari oče, ko bi strogo pogledali spod nasršenih obrvi: mulec naj se že enkrat odloči, ali bo hodil v šolo ali delal, oboje hkrati pač ne gre. Gospa Francka za debelim uradniškim steklom pa bi samo naveličano zavzdihnila, češ, ljubica, odloči se, kaj si, ker mi računalnik ne pusti, da bi te vpisala na dva seznama hkrati.

V resničnem svetu pa obstaja velika skupina mladih, ki ne spadajo v nobeno od teh dveh skupin in zato ne bodo deležni ukrepov iz programa, čeprav bi jih ravno tako potrebovali. Gre za mlade, ki dejansko iščejo delo, ker se ne šolajo več ali pavzirajo, vendar niso prijavljeni na zavodu, ker ne verjamejo, da bi jim zavod lahko kakorkoli pomagal.

Iznajdljivejši med njimi so tako ali drugače vpisani na kakšno šolo in delajo prek napotnic. Tem program obljublja zgolj ukrepe za oteževanje študentskega dela. Manj iznajdljivi niso vpisani nikamor in so verjetno najbolj zapostavljena skupina na trgu dela, vendar ne bodo vključeni v program, ker jih pač ni v zavodovi evidenci.

Preprosta rešitev Obstaja dokaj preprosta rešitev problema. Ta seveda ni v tem, da oblikujemo še tretjo in četrto ciljno skupino mladih. To ne bi rešilo ničesar, le Francka bi iz obupa udarila z glavo ob šipo in vzela bolniško, stari oče pa bi ugotovil, da ne razume več tega sveta in bi žalostno odkrevsal do najbližjega bifeja. Nova birokratska pravila so vedno najslabši način boja s starimi birokratskimi pravili.

Zakaj ne bi mladim, ki delajo prek napotnic, dovolili, da se vsaj za neko omejeno obdobje prijavijo na zavodu? Seveda ne zato, da bi tam dobili finančno pomoč, ampak da bi se lahko vključili v krasne nove programe za iskanje kakovostnih delovnih mest. Če so vladni programi res tako uspešni in študentsko delo tako prekarno, kot je slišati, bi mnogi med njimi hitro našli zaposlitev, ki bi jo zgrabili z obema rokama.

In obratno, zakaj ne bi mladim, ki so prijavljeni na zavodu, dopustili, da si hkrati iščejo priložnostni zaslužek prek študentskih servisov? S tem bi dobili nekaj izkušenj in koristno porabili čas med čakanjem, da jim krasni novi vladni program omogoči bolj kakovostno zaposlitev. Študentska organizacija, štipendijski sklad ter zdravstvena in pokojninska blagajna pa se tudi ne bi zmrdovali nad dodatnimi prilivi od njihovih zaslužkov.

Saj vem, da najbrž zmajujete z glavo. Toda podobne rešitve že imamo. Brezposelni danes lahko opravljajo priložnostna dela, ne da bi bili izbrisani iz registra. Delavci, ki jim grozi kolektivna odpoved, se že pred izgubo službe lahko vključijo v programe zaposlovanja. Zakaj torej ne bi podobnih možnosti dali tudi mladim? Samo zato, ker ne spadajo v pravi predalček in ker ni uspelo javno naročilo za posodobitev računalniških programov gospe Francke?

Fantaziranje o delovnih izkušnjah Gospa Anja, ki vodi ministrstvo, in študentje, ki se z njo pogajajo, so včasih malo podobni našim starim očetom in gospem Franckam iz sosednjega okenca. Tako že nekaj let v nedogled ponavljajo litanije o tem, da je študentsko delo slabo, ker mladim ne daje formalnih delovnih izkušenj. To verjetno pomeni, da niso vpisane v elektronsko delovno knjižico in da gospem v kadrovskih službah noben zakon ne veleva, da jih morajo upoštevati.

Poglejmo malo čez plot, kamor je menda samo lani odšlo 20 tisoč Slovencev. Pred časom sem se v Londonu pogovarjal s slovensko diplomantko, ki bi bila, če bi ostala doma, precej idealna ciljna oseba Jamstva za mlade. Izobražena za nezaposljiv poklic, brez dneva formalne delovne dobe in s kar nekaj koristnimi izkušnjami, dobljenimi prek različnih napotnic.

Prav te izkušnje so ji, skupaj s priporočili nekdanjih šefov, odpirale vrata do različnih razgovorov in služb. In ne boste verjeli, nikogar ni prav nič zanimalo, ali je izkušnje nabirala prek napotnic, prek avtorskih pogodb, prek s. p. ali v redni zaposlitvi za določen ali nedoločen čas.

Pri nas pa se obnašamo, kot da so vse te formalnosti neskončno pomembne in velik problem. Resnično vedno težje razumem, zakaj je tako. Najbrž zato, ker Francke in stari očetje mislijo, da bi bile ovčice najbolj srečne v ogradi z napisom "redna zaposlitev" in da jih je treba na vsak način strpati tja noter, zlepa ali zgrda in naj stane, kar hoče.

Vsekakor bi bilo bolj produktivno, če bi se na ministrstvu namesto z omejevanjem študentskega dela ukvarjali z odpravljanjem birokratskih ovir na "velikem" trgu dela.

Nov boj proti študentskemu delu Skoraj hkrati s programom za državno financiranje zaposlovanja mladih sta ministrica Anja in študent Mitja, predsednik Študentske organizacije, dala javnosti v razpravo predlog zakona, ki bo omejil edini segment trga dela, kjer mladi hitro in učinkovito najdejo delo. Naj vam z nekaj primeri ponazorim, kako bo to videti.

Ste v teh dneh kdaj pomislili, da bi poklicali na študentski servis in vprašali, ali bi lahko dva študenta prišla vašemu staremu očetu odkidat sneg in prinesla kaj iz trgovine? Ne bo šlo, študenti ne smejo delati za fizične osebe, ki ne opravljajo registrirane dejavnosti. Pa čeprav bi plačana napotnica pomenila, da bi tudi država dobila svoje. Bodite pametni, pozabite na račun in plačajte fantoma na roko.

Ste svojemu nadobudnežu, ko ste opazili, da ima razne zmešane ideje, predlagali, naj obišče državno sponzorirano podjetniško delavnico, za hec odpre s. p. in poskusi ob študiju uresničiti kakšno svojo zamisel? Verjetno ste mu naredili medvedjo uslugo. Čeprav je danes tako moderno govoriti o podjetništvu mladih, pa študenti, ki imajo registriran s. p., ne bodo smeli delati prek servisa. Da o tem, da zaradi tega ne veljajo za vzdrževane družinske člane in da morajo plačevati približno 300 evrov prispevkov mesečno, niti ne govorim. In vse to ne glede na to, ali kot podjetniki kaj zaslužijo ali ne.

Imate svoje podjetje in občasno potrebujete dodatne pare pridnih rok? Bi vzeli dve študentki iz sosednje ulice, da jima malo pomagate ? Najprej se bo morala vaša gospa Francka usesti in preračunati, koliko ste imeli lani povprečno število zaposlenih in koliko delovnih ur bi vsi skupaj opravili s polnim delovnim časom. Potem bo morala ugotoviti, v katero od sedmih alinej prvega odstavka četrtega člena (brez heca!) vas to uvršča. To vam bo povedalo, koliko ur študentskega dela smete naročiti letos.

Vem, ni logično. Toda ne vznemirjajte se preveč. Jamstvo za mlade vsem, ki zaradi omejitev ne bodo dobili dela prek napotnice in se prijavili na zavodu, obljublja zaposlitve, ob katerih se bodo obliznili do ušes. Delodajalcem, ki so do zdaj zaradi enostavnosti raje zaposlovali prek servisa, pa obljublja subvencije, s katerimi bodo poslovali srečno do konca svojih dni.

Lahko noč, otroci, je rekel dedek in odložil knjigo, Francka pa je že smrčala v stolu po napornem dnevu v službi. Poglej jih, kako so srečni, ko je vse lepo urejeno, sta si rekla Anja in Mitja in se zadovoljno nasmehnila.