Mateja Malnar Štembal: Naučimo se pisati za Wikipedijo

In ob omembi Wikipedije sem se spomnila na članek, ki sem ga pred tedni prebrala v nemški reviji Brigitte. Povzema knjigo Alexandre Zykunov ("Was wollt ihr denn noch alles?!", prev. "Pa kaj bi sploh še rade?!"), ki razkriva veliko bolj ali manj zabavnih številk in podatkov, ki kažejo na različno predstavnost in zaznavo ter dejanske priložnosti spolov. Od pravljic do Wikipedije, od plač do razdelitve dela med spoloma.

Na prvi pogled morda trivialnosti, vendar menim, da te vsakdanjosti, tako zelo vtkane v naše življenje, v mnogočem poskrbijo, da se stanje enakosti spolov izboljšuje tako zelo počasi. Oziroma da naredimo dva koraka naprej in enega nazaj. Pa enega naprej in dva nazaj.

In ko smo pri Wikipediji, ki je za mnoge vstopna točka za mnoga iskanja in poglabljanja o določenih temah, sem si iz omenjene knjige zelo zapomnila, da je le 17 odstotkov vseh življenjepisov na Wikipediji ženskih, med pisci pa je delež približno 10 odstotkov ženskih in 90 odstotkov moških avtorjev.

Analiza leta 2021 je med drugim tudi pokazala, da so bili za brisanje s seznama veliko pogosteje predlagani življenjepisi o ženskah.

Saj ni res, pa je

Po moji oceni se vse skupaj začne že v otroštvu. V slikanicah, risankah, televizijskih oddajah. Tudi v našem ljudskem izročilu in pripovedništvu deklice, dekleta, ženske redko igrajo vlogo glavne junakinje.

V Nemčiji so proučili kar 50 tisoč otroških knjig zadnjih sedemdesetih letih in ugotovili, da junaki doživijo vsaj trikrat več dogodivščin kot junakinje. Tudi kraji, kjer jih doživijo, so zelo različni: dekleta v vsakdanu in na šolskih počitnicah, fantje pa v divjini in na neraziskanih območjih.

Pika Nogavička je ena redkih literarnih junakinj, ki se zabava "kot fantje". Foto: Guliverimage Proučili so tudi risane televizijske serije in ugotovili, da je dekliški oz. ženski glas v njih slišan v približno 25 odstotkih. In nemški raziskovalci so prepričani, da se to potem prenese v delež govornikov na javnih dogodkih in tudi na dejstvo, da moški v debati večkrat prekinejo ženske kot obratno.

In prepričana sem – pa tudi dokazano je –, da navedeno vpliva na poznejše odločitve za študij in poklice. Ženske se denimo za določeno delovno mesto prijavimo, če se nam zdi, da obvladamo vsaj 90 odstotkov delovnega področja, moškim zadostuje že 60.

V nevladni organizaciji AlgorithmWatch so nedavno pokazali razlike prikazovanja zaposlitvenih oglasov. Algoritem je poskrbel, da se je oglas za vzgojiteljico v vrtcu v 96 odstotkih prikazoval ženskam, oglas za voznika tovornjaka pa v 93 odstotkih moškim.

Raziskava Univerze Carnegie Mellon pa je ugotovila, da se moškim prikazuje veliko več oglasov za visoko plačana delovna mesta.

Ni šala! Raziskava nemške Univerze Magdeburg in danske Univerze Sønderborg iz leta 2021 je pokazala, da umetna inteligenca pri snovanju programskih rešitev za videoklice redko uporabi ženski glas, zato je naš glas tudi dejansko slabše prepoznan. In zato nastaja pri videoklicih več težav z razumljivostjo ženskega glasu oziroma povedanega iz ženskih ust.

Ob teh podatkih se sicer vedno spomnim na pojasnila analitikov, da ni treba zganjati velikega vika in krika zaradi posameznih vrednosti, temveč da je pomemben trend. In da je nekaj tudi statistično dokazano.

Statistika je lahko zelo zabavna, predvsem pa poučna

Statistika se mi je včasih zdela težka in duhamorna. Odbijali so me suhoparni podatki, predvsem tisti, ki niso ponujali primerjave. Od nekdaj sem namreč v številkah iskala vrednost, da se lažje poistovetiš z njimi.

Foto: Shutterstock

V Sloveniji se lahko za pravi boom priljubljenosti statistike zahvalimo Statističnemu uradu Republike Slovenije. Kot sami pravijo, brez visokokakovostnih podatkov ne bi bilo mogoče sprejemati pravilnih odločitev ne v zasebnem ne v poslovnem življenju. V zadnjih nekaj letih pa so nam denimo še prikazali in dokazali, da statistika ni dolgočasna in neuporabna. Ravno nasprotno – nadvse zabavna je.

Kot na primer dejstvo, da je na začetku letošnjega leta v Sloveniji prebivalo 1.063.271 moških ali za 9,6 odstotka več kot ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 (pri ženskah je bila rast 2,3-odstotna).

Da je število moških sredi leta 2019 prvič preseglo število žensk in da je bilo leta 2022 med državami članicami EU poleg Slovenije več moških kot žensk (merjeno s t. i. indeksom feminitete) le še na Švedskem, v Luksemburgu in na Malti.

Za ženske pomemben podatek je denimo, da je polovica slovenskih moških samskih. Šteti so sicer od 15. leta naprej.

Pa denimo, da se je lani vsaj enkrat na mesec s prijatelji družilo 91 odstotkov moških in 89 odstotkov žensk (16+ let).

27 odstotkov moških (16+ let) se je lani udeležilo športnega dogodka ali tekme. Med ženskami je bilo takih 14 odstotkov.

Kulturnih prireditev pa so se pogosteje udeleževale ženske (35 odstotkov žensk, 30 odstotkov moških), medtem ko sta bila deleža obiskovalcev kina podobna: 23 odstotkov moških in 22 odstotkov žensk.

Pa tudi, da v Sloveniji diplomira več žensk kot moških, da imamo za dobro leto daljšo pričakovano življenjsko dobo (84 let) od drugih držav EU in da se z zviševanjem starosti stopnja tveganja revščine pri ženskah zvišuje bolj kot pri moških.

Slovenski moški so med bolj dejavnimi pri gospodinjskih opravilih od povprečja v svetu. Foto: Shutterstock

Slava slovenskim moškim

Podatki OECD pa denimo že nekaj let kažejo, da so slovenski moški lahko vzor moškim po svetu po številu ur, ki jih opravijo v gospodinjstvu. Pred nekaj leti je veljalo, da je to 114 minut, sledili so Danci in Francozi. Slika je seveda lahko zelo pestra in mešana, saj po drugi strani podatki Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) ponujajo podatke, da 40 odstotkov žensk in samo 21 odstotkov moških na običajen delovni dan vsaj štiri ure nameni za intenzivno nego in varstvo otrok.

Zanimivi so tudi nedavni podatki, ki jih zbirata ameriška analitična in svetovalna družba Gallup in japonsko živilsko-tehnološko podjetje Cookpad. Podatki že nekaj let kažejo, da ženske kuhamo več kot moški. Toda: splošna stopnja kuhanja hrane pri ženskah je leta 2022 ostala nespremenjena na povprečni ravni 8,7 obroka na teden, za moške pa se je znižala. In s tem se je tudi razlika v kuhanju med spoloma povečala na 4,7 obroka na teden.

Slovenija je pri obeh spolih s 6,4 obroka na teden (enak rezultat kot v raziskavi 2021) nekje na sredini lestvice.

Nisem sicer kot Winston Churchill, ki je rekel, da verjame le tistim podatkom, statistikam, ki jih (po)ustvari sam. Jaz na primer najbolj verjamem tistim, ki jih vidim na lastne oči. In da izjeme potrjujejo pravilo.

Na predbožično jutro končujem tole kolumno, mož pa zavzeto sesa in veselo kuha.

Siolova kolumnistka Mateja Malnar Štembal Foto: Osebni arhiv