Lačnega ptiča tožba

Kriza v visokem šolstvu se je za Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) začela že konec leta 2008. Ta ni bila posledica gospodarske krize. Nak, v zdaj že malce oddaljenem letu 2008 visokošolska sfera še ni delila tegob, ki so gospodarstvenike že krepko pestile. Naša kriza je bila posledica nerazumne diskriminacije samostojnih visokošolskih zavodov, FUDŠ pa še posebej. Ta se je včasih odrazila brutalno neposredno, kar tako, da na razpisu samostojni zavod preprosto ni smel kandidirati. Precej grdo. In brez argumentov. Pogosto pa je bila diskriminacija bolj sofisticirana, da pri velikih razpisih s subjektivnimi kriterijih pač nisi bil izbran. So recenzenti in komisije že poskrbeli za to … Tako smo prišli do bizarne situacije, da fakulteta, ki je imela po objektivnih kriterijih ARRS v povprečju najboljše družboslovne raziskovalce v Sloveniji, v času Pahorjeve vlade na taistem ARRS ni dobila niti enega projekta. Popolna blokada.

Smo kričali? Smo jamrali? Razgrajali in glasno zahtevali, kar nam gre? Japajade. Kdo pa ima čas za to. Ne, najprej smo se odločili, da ne bomo nikogar odpustili. Pa da ne bomo zmanjšali plač. Potem pa smo se obrnili vase in v delo. S fanatično gorečnostjo. Delali projekte za gospodarstvo. Jih prijavljali prek "manj spornih" prijaviteljev. Se prijavljali na razpise EU. Se prijavljali na razpise z zgolj objektivnimi kriteriji. Se borili za vsakega študenta. In še in še in še … In nam je uspelo, kljub popolnoma nenaklonjenemu odnosu države smo povečali število študentov, se še dodatno kadrovsko okrepili, se internacionalizirali in fakulteti zgolj s tržnimi sredstvi, brez enega evra javnih sredstev, zagotovili lastne prostore.

V tem boju za preživetje smo na razpis za implementacijo bolonjskega procesa prijavili kar sedemnajst projektov. Da, prav ste prebrali. Sedemnajst! Da bi preživeli. In rastli. Fakulteta je dobila odobrenih kar osem projektov. Če gre verjeti medijem, le zato, ker sem se vmes pridružil ministrstvu in ker vlada favorizira zasebnike. Kakšna neumnost! In to je bila ena pomembnih novic prejšnjega tedna. Pri tem je ostalo skoraj spregledano, da je naša največja univerza zmogla prijaviti celih sedem projektov. Da, prav ste prebrali. Sedem! In to kljub temu, da rektor te univerze brez konca in kraja tarna o grozeči velikanski izgubi, za kar naj bi bila kriva država. Izguba? Krivda države? Zakaj pa ni svojih sodelavcev nagnal pisati prijav za ta razpis? Bodimo iskreni, če bi univerza prijavila veliko število projektov, bi najverjetneje tudi pobrala veliko večino denarja od razpisanega več kot milijona evrov. Očitno je v boju za denar lažje kot delati – peti lačnega ptiča tožbo.

Treba se je zavedati, da zaradi aktualne krize ni nič več tako, kot je bilo. To velja tudi za visoko šolstvo. Treba bo delati. Pokazati inovativnost in pridnost, obogateno z rezultatom, ne pa razgrajanje in glasne zahteve. Kar iskreno priznam, na slednje na ministrstvu pač ne slišimo najbolje. Slovenija potrebuje kakovostno in odzivno visoko šolstvo in to je edino pomembno. Ni svetih krav, ni privilegiranih. In ni deprivilegiranih.

In kaj bomo počeli? Odgovor na to vprašanje ni skrit v skrivnostne meglice. Vse je zapisano v koalicijski pogodbi, temu sledimo in to delamo. To je vse.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.