Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Uroš Urbas

Ponedeljek,
9. 3. 2015,
7.56

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

privatizacija

Ponedeljek, 9. 3. 2015, 7.56

8 let, 7 mesecev

Kako je Miro Cerar ustavil privatizacijo

Uroš Urbas

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Uroš Urbas

Medtem ko je politična mašinerija prejšnji teden spravila Slovence v boj za družinski zakonik in proti njemu, so se v ozadju zgodili tektonski premiki v upravljanju slovenskega državnega premoženja.

Se spomnite, kako je konec 90. let prejšnjega stoletja večino Slovencev razganjalo od pravičniškega srda, ko se je na medijski agendi znašla zgodba o partizanih in domobrancih, ali ko je nadškof Franc Rode na Brezjah povedal kakšen politični manifest, ali ko je bila sečnja na Pokljuki tisto leto zavidljivo dobičkonosna? Slovenski plebs se je bil pripravljen stepsti za svoj prav, v ozadju pa so big boysi sklepali kupčije. Kako in kdaj menite, da je eden redkih preživelih vojnih dobičkarjev teh nacionalnointeresnih vojn Bojan Petan zgradil svoj imperij in poceni kupil Dnevnik, Delo Prodajo, Terme Čatež, Marino Portorož? V senci velikih ideoloških dvobojev.

Zamujena priložnost Tektonski premiki pri upravljanju državnega premoženja so se spet "zgodili" pretekli četrtek, ko so se ministri kar za deset ur zaprli in se prepirali, kdo je "primeren" za nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH). To je državna ustanova, ki upravlja 14 milijard evrov državnega premoženja. Dobitki so enormni: ne le, da SDH vpliva na imenovanje vodilnih kadrov v državnih podjetjih, odloča tudi o prodaji državnih podjetij.

Toda zdajšnja uprava SDH oz. predsednik Matej Pirc in član Matej Runjak sta že povedala, da ne bosta "državna sovražnika" le zato, ker prodajata državno premoženje, za kar ju je pooblastil državni zbor. Dokončno odločitev o prodaji posameznega podjetja bosta prenesla na skupščino, ki naj se odloči namesto njiju. V primeru SDH velja skupščina = vlada.

Črni četrtek Vlada je v četrtek predlog strokovne komisije, ki je vladi predlagala pet imen za nadzornike SDH od 47 prijavljenih na javnem razpisu, zavrnila, češ da so v komisiji "spregledali nekaj zadev".

Kje je prva težava? Si predstavljate, da bi na neki seji vlade v bližnji prihodnosti morali Miro Cerar, Dejan Židan, Karl Erjavec odločati, ali naj prodajo državno podjetje?

To je oksimoron oziroma bistroumni nesmisel: Miro Cerar se ne more o ničemer odločiti, Erjavec in Židan pa nikoli ne moreta glasovati o prodaji državnega podjetja.

Vpeljati še en organ odločanja o privatizaciji, in ta organ je vlada, pomeni dodatno odlašanje. Privatizacija za vlado Mira Cerarja predstavlja politično tveganje.

Kako se lahko težava reši? Finančni minister Dušan Mramor vsekakor podpira privatizacijo državnih podjetij, in sicer vsaj iz dveh razlogov: zaradi proračunskih prihodkov ter zavez, ki so jih prejšnje vlade dale Evropski komisiji in tujim posojilodajalcem. Dodatni razlog je še, da je precej drago vsako drugo desetletje reševati državne banke.

Torej je elegantna rešitev, vlada pa je imela možnost, da imenuje nadzornike SDH, ki zmorejo pooblastilo državnega zbora uresničiti. Torej zmorejo sprejeti odločitev, kdo je najboljši lastnik in kupec, ki mu bodo prodali državo podjetje.

Politični odločitvi o privatizaciji bi se Miro Cerar lahko izognil z imenovanjem kompetentnih ljudi za nadzornike SDH, ki bi se zmogli odločiti namesto njega.

Če v tej državi želiš neki postopek pripeljati do konca, potem ga vsekakor ne daš v odločanje vladi. Nikakor pa ga ne daš v odločanje vladi, ki jo vodi Miro Cerar.

Kje je druga težava? Verjetno je Miro Cerar zasebno res bolj na strani privatizacije državnega premoženja kot proti njej. Toda politično se za take cilje ni zmožen boriti. On se je zmožen boriti zgolj za status quo. Tako imamo zdaj tri stranke v vladi s povsem enako agendo in vse tri želijo ustvarjati politični kapital iz obljub volivcem, da bo vse državno premoženje še naprej naše, domače, na voljo domačim roparjem.

Kaj se bo verjetno zgodilo? Zdaj bo finančni minister spet objavil razpis in prijavili se bodo "pravi" fantje. Ker ta postopek traja, bo zdajšnja ekipa v SDH verjetno kakšno odločitev morala sprejeti in jo, tako so napovedali, dati vladi v odločanje. Tako bo privatizacija, ki že zdaj ni ravno pri življenju, v vladnih sobah na Gregorčičevi formalno umrla. Privatizacija verjetno sicer ne bo ustavljena, samo ponudba za nakup ne bo "finančno ustrezna" in zato bo kakšen minister predlagal, da postopek čez nekaj let raje ponovijo …

Kje je težava, ker se Miro Cerar ne more odločati? Spoštovani bralci, ali razumete, kaj se je zgodilo pretekli četrtek, ko niso bili predlagani "naši", politično povsem zaupanja vredni ljudje?

1. Strokovno komisijo so povsem razvrednotili. Nekdanji finančni minister Uroš Čufer je imenoval komisijo – Ireno Prijević, Moniko Pintar Mesarič in Romano Kovacs –, da strokovno oceni 47 kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Opravile so vodene intervjuje s kandidati, psihometrične teste z njimi, nabralo se je za 1.500 strani dokumentacije. Za svoj izbor petih kandidatov so zastavile svojo kredibilnost in strokovnost. In potem je politik Miro Cerar dejal, da "je strokovna komisija pri pripravi ožjega nabora petih kandidatov spregledala nekaj zadev".

Potrebujete podnapis? Spregledala je, kdo je bil na razpisu "naš", kdo dovolj vodljiv in predvidljiv.

2. Kandidate, ki so kandidirali, so osmešili. Ko politiki začnejo govoriti o tem, da nekdo ni dovolj strokoven, je treba to prevesti v razumljiv jezik. To pomeni: ta kandidat ni preverjeno naš, ne vemo, ali bo delal za naše interese ali bo raje razmišljal s svojo glavo. Tako kot so politiko zamazali, da nihče ne more priti ven brez afer in obtožb, tako nevzdržne in svinjske hočejo s politiko narediti še vse druge družbene podsisteme, povezane z državo.

3. Karl Erjavec – pomislite, the Karel Erjavec (!), pravi (poročala je STA), da "strokovna komisija ni dobro opravila svoje naloge in da je prišlo tudi do določenih napak. Zato je obveljala odločitev, da je najbolje, da se razpis ponovi in izbere pet najboljših možnih nadzornikov." Za tako pomemben položaj je po Erjavčevih besedah treba imenovati res kakovostne ljudi, in to po postopku, ki bo nesporen.

Politik, slovenski prvak v populizmu in zavajanju (se spomnite, kako je upokojencem obljubljal najmanj tisoč evrov pokojnine?), bo ocenjeval, kdo je strokoven in kdo ima znanje za upravljanje državnega premoženja? Je to narobe svet ali komedija zmešnjav? In takšnemu populistu se ne zna upreti Miro Cerar in mu popušča, da bo lahko dobil svojega "strokovnjaka" med nadzornike državnega premoženja?

Ko je premier neodločen, lobiji služijo Ne, ne gre za nikakršno teorijo zarote. Ta vlada do zdaj še ni pokazala, da je zmožna strateškega razmisleka tri korake vnaprej. Če ima premier težave z odločanjem, potem bi preprosto izbral ljudi, ki bi se odločali namesto njega; v SDH je imel elegantno priložnost, da bi to naredil. Tako pa je plen (beri: državno premoženje) prepustil lobijem, ki so mnogo mnogo bolj agresivni in odločnejši od njega.

Kruha in iger Miro Cerar je z nezmožnostjo sprejeti odločitev in imenovati nadzornike v SDH prepustil 14 milijard evrov državnega premoženja lobijem, da si ga razdelijo. Plebsu je dal družinski zakonik, zraven je dobil še vrtoglave zaslužke njegove ministrice Stanke Setnikar Cankar.

Odgovornost za razvoj Slovenije je izključno Cerarjeva, kajti on je predsednik vlade. Njegova nezmožnost odločanja in nerazumevanja, kaj se dogaja z državnim premoženjem, ni opravičilo, ker bodo lobiji še naprej plenili po državnih podjetjih, ni opravičilo, ker ni novih služb in bo edina perspektiva za mlade še naprej odhod v tujino, in ni opravičilo, ker se Slovenija še naprej pomika na rob Evropske unije.

Ne spreglejte