Kaj povedo internet in preglednice o številu naših poslancev

V enem izmed svojih prejšnjih prispevkov sem zapisal, kako je z zlorabo statistike mogoče dokazati karkoli, zato se bom potrudil, da v naslednjih vrsticah govorijo samo številke in dejstva. Zahvaljujoč internetu jih ni težko dobiti (seveda je treba vedeti, kdo je v medmrežju kredibilen vir in kdo ne), v programu za preglednice pa je pridobljene podatke potem mogoče preprosto in hitro obdelati, primerjati in analizirati. Že res, da imajo Britanci 1.438 poslancev, toda njih je 63.395.574 Ko vsak dan poslušamo, kako država nima denarja (in bolj razmišlja o tem, kako od nas dobiti ta denar, kot pa kako bi ga sama privarčevala), se zastavi vprašanje, ali bi lahko država privarčevala, na primer, tudi na poslancih. Ali jih res potrebujemo 90, da državnega sveta, kakršnega imamo, niti ne omenjam? Kako je s tem v drugih državah?

Na internetu sem hitro našel podatke o številu prebivalcev in številu poslancev v teh državah. Strani ameriških obveščevalcev (CIA) so se mi zdele kot vir, ki mu pri takih podatkih gre verjeti. Ne nazadnje zadnje čase ugotavljamo, da ameriška varnostna organizacija ve ogromno, več kot marsikdo ve sam o sebi.

Izbral sem večino evropskih držav, ne samo osemindvajseterice, in še kakšno kje drugje po svetu, nato pa v programu za preglednice za vsako izračunal razmerje med številom prebivalcev in poslancev. Za nazornejši prikaz sem potem naredil simulacijo: koliko poslancev bi imela Slovenija, če bi imela tako razmerje kot vsaka od teh držav. Danes je en lep dan … … ker sem tako ugotovil, da je Slovenija bogata država.

Če že nismo pri vrhu glede na to, koliko imamo zdravnikov na prebivalca, smo pa vsaj pri številu poslancev na prebivalca. Prioritete so med državami očitno drugačne, a nedvomno si bogati lahko privoščijo več. Nekatere druge bogate države usmerjajo več davčnega denarja za tisto, kar se jim zdi pomembno – morda gradnjo vrtcev, šol, bolnišnic, knjižnic, prometne infrastrukture in še česa, kar služi državljanom (beri: viru davčnega denarja).

Revne države pa morajo rezati svoje stroške, ker denarja pač ni. Najprej tam, kjer se jim zdi, da je najlažje in/ali najmanj boleče, ne dotikajo pa se tistega, kar imajo za nepogrešljivo. Že res, da se lahko sicer zadolžujejo še naprej in vsaj začasno odpovejo rezom, a bo potem vračilo dolga še težje, namesto v narodov blagor pa bo šel denar v obresti za posojilodajalce. Pa poglejmo številke Ne moremo se primerjati z Indijo, ki, čeprav ima 1,22 milijarde prebivalcev, šteje (le) 790 poslancev, ker po tem razmerju nas ni niti za dva poslanca. Prav tako ne s San Marinom, ki ima 32.448 prebivalcev in kar 60 poslancev, ker bi jih potem bilo pri nas 3.685.

Poglejmo severno sosedo: avstrijsko razmerje bi bilo pri nas za 59 poslancev. Ampak ne, oni so zanesljivo bolj razviti, ne moremo se primerjati z njimi.

Italijansko državno upravo doživljajo kot presežno in neučinkovito, a tudi njihovo razmerje bi za nas pomenilo samo še 31 poslancev. Presenečeni?

Poglejmo Madžarsko in Hrvaško, sosedi, ki jima gospodarske rožice prav tako ne cvetijo in so nam blizu tudi zemljepisno in (skoraj) po velikosti. Madžarska 77, Hrvaška 67. Še vedno občutno manj kot 90.

Morda Slovaška? Ne, še manj, v celici se namreč prikaže številka 54.

Bogatejši smo tudi od Nemčije (njihovo razmerje bi za naše število prebivalcev pomenilo 17 poslancev), Francije (28), Švice (61), ZDA (3, z besedo: tri), Velike Britanije (45) in vseh skandinavskih držav (od 76 na Švedskem in Finskem do 64 na Danskem). A z njimi se tudi ne moremo kar tako primerjati, ker so precej drugačne, boste rekli.

No, prav. Potem vzemimo na primer Češko, Romunijo, Bolgarijo in Grčijo. Enim smo bolj podobni, drugim manj. Rezultati v istem zaporedju držav: 55, 54, 69 in 55. V dobri družbi Da ne bi nadaljeval dolgega seznama držav, kjer je v primerjavi s Slovenijo število poslancev racionalnejše glede na število prebivalcev, bom naštel tistih nekaj, kjer ni – izvzel bom le tiste z manj kot sto tisoč prebivalcev. Evo jih: Islandija (po njihovem razmerju bi morali imeti pri nas 398 poslancev), Črna gora (347), Estonija (159), Svazi (135), Kosovo (129), Makedonija (117), Irska (94), Albanija (93), Latvija (91). Pri vseh drugih, ki sem jih izbral, in jih ni bilo malo, je bil rezultat pod 90. Populizem? Ne, potencialno milijoni. Evrov. Ali bi demokracija v Sloveniji trpela, če bi imeli deset poslancev manj (in bi tako dosegli razmerje, kot ga imajo v Litvi, če že ne takšnega, kot je pri drugih državah, s katerimi bi se radi primerjali)? Najbrž ne, poslanci načeloma dvigajo roke tako, kot jim naročijo strankarski šefi.

Koliko pa bi s tem prihranili? Povprečna bruto plača poslanca državnega zbora je 4.235 evrov, ne bom prištel še vsega drugega, kar gre zraven: stroškov pisarn, pomočnikov, potnih stroškov, nadomestil … Povprečne plače enega poslanca tako letno poberejo 50.820 davčnega denarja. Njih deset: 508.200 evrov. Ali povedano z vsakdanjimi besedami cel mesec šolskih malic za več kot devet tisoč slovenskih otrok. Morda je komu videti kot pljunek v morju, zlasti v primerjavi s skoraj milijardo evrov posojilnih obresti, ki jih bo država morala plačati prihodnje leto, a ko denarja v proračunu zmanjkuje in ko ga z novimi davčnimi bremeni jemljejo tistim, ki imajo vsak dan manj, je vsak milijon, pa tudi že njegova polovica, še kako pomemben.