Davčni objem

V senci "nepričakovane" ustavitve postopka za odvzem magisterija predsednici vlade Alenki Bratušek na pristojni fakulteti, češ da v tem primeru ni šlo za plagiat (ampak samo za določene "nepravilnosti"), je v začetku tedna stopilo v veljavo zvišanje davka na dodano vrednost. Kak zlobnež bi lahko pomislil, da je bila informacija o prvem v javnosti namenoma predstavljena ravno zdaj, da bi z njo odvrnili pozornost ljudi od novega posega države v njihove denarnice. Posega, ki pri aktualni oblasti nikakor ne bo zadnji. Napoveduje se namreč občutno povečanje davčnih obremenitev za vse lastnike nepremičnin, nikakor pa ni pozabljen niti t. i. krizni davek (na to je celo sama premierka opozorila v enem od intervjujev).

V svojem bistvu je zviševanje davkov in preostalih dajatev, ki obremenjujejo državljane in podjetja, edino, kar je "izvirnega" pripravila zdajšnja vlada. Vsi drugi ukrepi so namreč navaden plagiat. So skoraj dobesedno prekopirani iz paketa reform, ki jih je predlagala Janševa vlada. Še več, vsem tem reformnim ukrepom – tako slabi banki kot državnemu holdingu in vpisu zlatega pravila v ustavo – je jedro aktualne vladajoče garniture še pred pol leta odločno nasprotovalo. Predvsem pa je nasprotovalo prodaji državnih podjetij. A zdaj je vlada vse to prisiljena storiti, če hoče računati na mednarodno pomoč.

S tem svojim naglim obratom je Bratuškova še enkrat dokazala, da je oseba brez lastnega nazorskega prepričanja, ki svoje vedenje prilagaja vsakokratnim okoliščinam oziroma občinstvu. Tako najprej v družbi komunističnih nostalgikov prepeva revolucionarne pesmi, nato se v Bruslju zaklinja k spoštovanju evropskih norm in načel, nato obišče še Vatikan in povabi papeža na obisk v Slovenijo. Doma pa spet organizira državno proslavo v družbi rdečih peterokrakih zvezd.

Z nekaterimi ukrepi, ki jih bo vlada pod pritiskom evropskih institucij prisiljena uveljaviti – predvsem privatizacijo strateško pomembnih podjetij v državni lasti – , bodo ogroženi interesi tranzicijskih centrov moči; tistih, ki so bili glavni generatorji t. i. doktrine nacionalnega interesa. Poleg tega bi lahko kmalu začelo zmanjkovati sredstev za vzdrževanje obsežnega "podpornega sistema", ki je prek ustvarjanja "ustreznih" mišljenjskih in vrednotnih vzorcev skozi vsa ta leta omogočal dominacijo tranzicijske levice. Zato bo to treba kompenzirati z dodatnimi davčnimi bremeni.

Zviševanje davčnih bremen je razvojno močno zgrešeno. Slovenski državljani smo že zdaj – predvsem kar zadeva davke na dohodke – med najbolj obremenjenimi v Evropi. Ne samo, da bodo dodatne obremenitve prinesle zmanjšanje kupne moči in s tem nižji življenjski standard ljudi, ampak bodo ustvarile še bolj neugodno poslovno okolje. Prizadele bodo namreč najbolj produktiven del slovenske družbe, ki svoje prihodke ustvarja v konkurenčnem boju na trgu. Vendar je očitno vzdrževanje lastne klientele v obliki politično favoriziranih podjetij in razbohotenega javnega sektorja glavna strateška prioriteta vladajoče garniture.