Potem ko je Varnostni svet ZN v sredo potrdil nov sveženj sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, je Izrael že pozval k uvedbi še dodatnih ukrepov proti Iranu.
Rusko zunanje ministrstvo je po drugi strani izrazilo nasprotovanje kakršnimkoli dodatnim ukrepom, Kitajska pa je branila svojo podporo sankcijam v VS ZN.
Peres: Iran potrebuje moralne sankcije
Izraelski predsednik Šimon Peres je ocenil, da bi bilo treba proti Iranu uvesti ne le trgovinskih, ampak tudi "moralne" sankcije. Ta poziv je Peres pospremil z oceno, da je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad največji "moralni pokvarjenec" na svetu.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred tem nov sveženj sankcij VS ZN označil kot "pozitiven korak", a obenem izrazil upanje, da mu bodo "sledili odločni ukrepi s strani posameznih držav, tudi taki, ki bodo usmerjeni proti iranskemu energetskemu sektorju".
Ali Rusija pomaga Iranu pri razvoju orožja?
Rusko zunanje ministrstvo je sicer že v sredo zvečer opozorilo, da se bo Rusija maščevala, če bodo v sredo sprejete sankcije VS ZN proti Iranu vodile v uvedbo kakršnihkoli dodatnih sankcij proti ruskim podjetjem s strani posameznih držav. Rusija Iranu prodaja orožje in do nedavnega so bili dva ruska znanstvena inštituta in državno orožarsko podjetje pod sankcijami ZDA, katerih namen je kaznovati organizacije, pri katerih obstaja sum, da pomagajo Iranu pri razvoju jedrskega orožja.
Medtem je sicer neimenovani vir za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da naj bi Rusija po sprejetju novega svežnja sankcij proti Iranu zamrznila pogodbo o dobavi protiletalskih raket S-300 tej državi.
Rusija mora spoštovati resolucijo VS ZN
Rusija naj bi na dogovor pristala že pred nekaj leti, a ni raket zaradi pritiska ZDA in Izraela nikoli dejansko dobavila. Po besedah neimenovanega vira, zadolženega za nadzor nad rusko prodajo orožja, mora sedaj Rusija tako kot vse druge države spoštovati resolucijo VS ZN, ki med drugim prepoveduje prodajo težkega orožja, tudi raket in raketnih sistemov, Iranu. Zato bo omenjeno pogodbo "seveda zamrznila".
Teheran ostro napadel prav Kitajsko
Kitajska, ki je v sredo kot stalna članica VS ZN sicer glasovala za sankcije, čeprav velja za zaveznico in je ena največjih trgovinskih partnerk Irana, je medtem zatrdila, da svoje odnose z Iranom, ki koristijo regionalnemu miru, stabilnosti in razvoju, "visoko ceni". Teheran je namreč v svojih odzivih po sredini odločitvi VS ZN ostro napadel prav Kitajsko. Vodja iranske jedrske organizacije Ali Akbar Salehi je med drugim ocenil, da Kitajska "postopoma izgublja svoj spoštovan položaj v islamskem svetu, ko se bo končno zbudila, pa bo že prepozno".
Oglasil se je tudi turški premier Recep Tayyip Erdogan, ki je pojasnil, da je Turčija v VS ZN v sredo glasovala proti sankcijam, saj je to za Ankaro "vprašanje časti". Če v sredo ne bi rekli "ne", bi bilo to po besedah Erdogana za Turčijo "samozanikanje" in "pomanjkanje samospoštovanja". Prav Turčija je namreč skupaj z Brazilijo maja dosegla dogovor s Teheranom o izmenjavi nizko obogatenega iranskega urana za jedrsko gorivo za raziskovalni reaktor v Teheranu, ki pa zahodnih sil ni prepričal, da nove sankcije niso potrebne. Proti sankcijam je zato v sredo glasovala tudi Brazilija.
1
