Pred prihajajočimi prazniki svoje domove in vhodna vrata radi okrasimo z rastlinjem, ki še posebej tedaj, ko pokrajino prekrije sneg, spominja na življenje.
Bodika ali božje drevce Zimzelena bodika s svetlečimi gladkimi listi z ostrimi konicami in rdečimi jagodami se pogosto znajde v zimskih šopkih, aranžmajih in venčkih. Nekdaj so vence iz bodike nosili kralji in bojevniki, saj naj bi bodika simbolično odganjala sovražnike. Če pa bodika raste okoli hiše, bo odgnala zle duhove – ponekod na Kozjanskem so tako bodiko zasadili v vse štiri vogale vrta. Bodiko v naravi srečamo kot grm ali nižje drevo, ki zraste največ do deset metrov visoko. Bodikini rdeči plodovi so zelo strupeni, zato dekoracijo umaknemo stran od otroških ročic.
Bršljan – simbol nesmrtnosti Navadi bršljan je zimzelena lesnata ovijalka, ki zraste tudi do 20 metrov. Iz bršljana pletemo velikonočne žegne, zaradi lepih temnozelenih listov pa ga s pridom uporabljamo tudi med božičnimi prazniki. Že v starem veku so verjeli v čarobno moč bršljana, ki naj bi varoval pred zlobnimi duhovi, simbolizira pa tudi zvestobo. V antični Grčiji in starem Rimu so venci iz bršljana pomenili nesmrtnost in življenjsko moč, tudi v krščanski simboliki pa ima posebno mesto. Bršljanovi temno modri plodovi so strupeni, so pa lep dekorativni element aranžmajev.
Bela omela Omela je zimzelena zajedalka, ki raste na listnatem drevju. Predvsem v Severni Ameriki velja omela za simbol božiča, znana pa je šega poljubljanja pod belo omelo. Pri nas morda ta še ni tako pogosta, se pa bela omela vedno pogosteje znajde v naših domovih kot del praznične dekoracije. Tudi omeli že od nekdaj pripisujejo moč, da od hiše odžene zle duhove. Šopek omele z belimi plodovi, ki dozorijo ravno decembra, je tako lahko lep okras na vhodnih vratih.
Foto: Thinkstock
Smreka – simbol rodovitnosti Smreka, eno najpogostejših dreves v naših gozdovih, že od nekdaj velja za simbol rodovitnosti, še posebej v času adventa pa smrečje (in bor ali jelka) pride še posebej v veljavo. Navada krašenja drevesca je v naših krajih dokaj mlada, stara le okoli sto let, k nam pa je prišla s severa. Domove z zelenjem krasimo zato, da bi se v zimskih, hladnih mesecih povezali z naravo, ki v tem času počiva. Zimzeleno rastlinje je zato kot nalašč za to.
Božično žito Božičnega žita morda ne naberemo v naravi, je pa še ena od rastlin, ki se v tem času pogosto znajdejo v domovih. Za sveto Lucijo, ki goduje 13. decembra, naj bi v plitve posode posejali pšenico, ki bo do božiča ravno prav zrasla, da bo lep zelen okras k jaslicam ali dekoracija na praznično obloženi mizi. Velja napoved, da če pšenična zrna hitro in lepo vzkalijo, bo letina prihodnje leto obilna in zdrava.
2
