Nedelja, 28. 7. 2019, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Prvi vtisi: fotoaparat Sony a6400
Fotopotep po Dolomitih s Sonyjem a6400
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,97
Sony je s svojo vztrajnostjo pri izdelovanju brezzrcalnih fotoaparatov zadel terno in nanizal že več generacij profesionalnih in polprofesionalnih fotoaparatov, ki jih poznamo po seriji a (alpha). Te čislajo tako snemalci kot fotografi, postajajo pa tudi vedno bolj pogosta izbira pri običajnih potrošnikih. Sonyjev a6400 smo vzeli s seboj na potep po italijanskih Dolomitih in preverili, kako dobro se obnese v vlogi popotnega fotoaparata.
Konkurenca sicer ponuja zvrhan koš ohišij fotoaparatov, ki so tudi cenejši od modela a6400, a se marsikdo raje odloča za kompaktne fotoaparate, saj so ti praviloma lažji in preprosti za uporabo.
Tu pa vskočijo brezzrcalni fotoaparati – ti praviloma prinesejo večje senzorje od tistih v kompaktnih rešitvah, kar v grobem pomeni tudi boljšo kakovost fotografij.
Ogromno prednost predstavlja tudi možnost menjavanja objektivov, kar pomeni, da lahko – če denarnica to omogoča – na naše ohišje postopoma dodajamo objektive z različnimi nameni in kakovostjo stekla (kar spet pomeni ostrejše fotografije).
To seveda zmorejo tudi zrcalno-refleksni fotoaparati, a večurna nošnja večjega fotoaparata okoli vratu prej kot slej povzroči boleč hrbet. Zdaj pa se vrnimo k našemu preizkušancu, fotoaparatu Sony a6400.
Jezero Carezza. | 18 mm, f/9, ISO-100, 1/100 sekunde
Trpežno in vodoodbojno ohišje
Ohišje ostaja zelo podobno tistemu iz modela a6300. Postavitev gumbov je identična, držalo (grip) tudi. To je našim srednje velikim dlanem lepo padlo v dlan, ker pa je ohišje majhno, nam je mezinec visel v zrak. Ne zveni veliko, a če primerjamo držalo z Nikonovim Z 6, je slednji veliko bolj udoben. A ker gre pri Sonyju za lahko ohišje, pretiranih težav z udobjem vseeno nismo imeli.
Tudi pašček, s katerim smo si a6400 nadeli okoli vratu, ni povzročal neudobja, zato smo ga lahko brez težav nosili tudi pri večurnih sprehodih po mestu ali pa celo v hribih.
Klasičen izbor nastavitev za fotografiranje. Od povsem samodejnih do povsem ročnih.
Ohišje
Največ težav konkurenci pri sestavljanju brezzrcalnih fotoaparatov predstavlja samodejno iskanje ostrine (avtomatski fokus). Sonyjeve večletne izkušnje so še kako vidne tudi na a6400.
Iskanje ostrine je izjemno hitro in zanesljivo. Malce težavic nam je povzročalo le ostrenje skozi veje dreves, zaradi česar smo morali preizkušati različne načine ostrenja. Še najbolj zanesljiv je navaden način ostrenja, ki ostri sredino kadra.
Preprost nabor gumbov in takoj dostopnih funkcij.
Točke ostrenja lahko izbiramo tudi sami. To storimo tako, da z gumbi premikamo točko ostrenja gor ali dol. V kolikor pa med fotografiranjem gledamo skozi kukalo, lahko s palcem drsimo po zgornjem desnem kotu zaslona in na ta način hitreje premikamo točko ostrenja. Da, zaslon je na dotik, a pretiranega čaranja ne dovoli. Za brskanje po menijih bomo še vedno morali uporabljati gumbe. Poleg iskanja točke ostrenja lahko na zaslonu z dotikom označimo nek objekt, na katerega fotoaparat zaklenimo, ta pa mu bo med premikanjem sledil.
Zaslon lahko malce iztegnemo, to pa je njegov najbolj iztegnjen položaj.
Kit objektiv
Poleg a6400 smo prejeli kit objektiv Sony 18-135mm f/3.5-6.3. Kit objektivi načeloma niso pretirano hvalevredni, a tokrat nas je ta mali zoom objektiv zelo presenetil. Gre za izredno majhen objektiv, gledano na njegovo zmožnost približevanja, poleg tega pa je tudi zelo lahek. A kljub temu zmore navdušiti tudi bolj zahtevnega fotografa. Imeli smo priložnost delati že z vrsto profesionalnih objektivov in ta v smislu ostrine ni veliko zaostajal.
Pogled proti dolini Gardena iz prelaza Gardena. | 23 mm, f/9, ISO-100, 1/200 sekunde
Tako njegova zmožnost približevanja kot tudi fotografiranja širokih kadrov sta nam na našem potepu prišli še kako prav. Z njim smo lahko fotografirali vse od panoram do portretov, lahko pa smo tudi približali določene objekte brez pretirane izgube ostrine. Da, presenetilo nas je tudi to, da objektiv na najdaljšem koncu (135 mm) ni bil pretirano slab in je še vedno ohranil dobro ostrino.
Celotni komplet je majhen, kot je lahko videti v primerjavi z mojo roko. A vseeno zmogljiv.
Seveda se ostrina pri robovih malce zmehča, opaziti pa je lahko čisto malo kromatske aberacije (čudne vijolične lise na robovih predmetov). A omenjene šibkosti objektiva so komaj opazne, z izdelki smo v veliki meri zadovoljni. Izpostavili bi lahko le to, da s tem objektivom težje dosežemo zelo zamegljeno ozadje. A za dodatnih 350 evrov, kolikor moramo zanj odšteti v kompletu z a6400, si boljših rezultatov niti nismo predstavljali.
Videoposnetek? To je Sony, zelo dober je
Kar se tiče samega snemanja videoposnetkov, menimo, da pri Sonyju nimamo veliko za dodati. Snemalci so bili več kot zadovoljni že s prejšnjo generacijo, a6300, a6400 pa je vzela nekaj iz prejšnje generacije kot tudi nekaj od dražjega brata a6500. Tako dobimo zelo dober kompromis med ceno in kakovostjo.
Zaradi lahkega ohišja se lahko a6400 uporablja tudi za snemanje vlogov, saj nas ob držanju z iztegnjeno roko ta ne bo začela tako hitro boleti. Zaslon je mogoče premikati gor in dol (na žalost ne tudi vstran), lahko ga tudi do konca dvignemo in obrnemo tako, da bomo med snemanjem videli sebe. Majhna težava bo, če bomo pri snemanju uporabili zunanji mikrofon, saj bo ta, ko bo nataknjen na kopito, motil pogled na zaslon.
Bili smo v Italiji, kjer se ne moremo izogniti vespam. | 50 mm, f/5, ISO-125, 1/125 sekunde
Kje je Sony ubral par bližnjic
Seveda nobena stvar ni popolna in tudi a6400 ima nekaj pomanjkljivosti, pri katerih gre večinoma za rešitve, ki opravičujejo nižjo ceno fotoaparata. Glavni zaslon je dovolj dober in oster za pregledovanje nastalih fotografij in za fotografiranje. Malce pa nas je motil zaslon v kukalu, ki je občutno manj oster od recimo tistega, skozi katerega smo gledali na Nikonu Z 6/7. Čeprav se je treba zavedati, da imajo podobno kakovost zaslona v kukalu tudi na drugih Sonyjevih fotoaparatih, če odštejemo najdražji model a9.
Prostora imamo za eno baterijo in eno SD-kartico, hitrosti UHS-I.
Zmotila nas je tudi avtonomija akumulatorja (baterije). Ta naj bi bila boljša od predhodnikov, ki jim je bil električni sok resnični trn v peti. Načeloma smo z baterijo preživeli en dan ne preveč rednega fotografiranja (približno 300 fotografij v dnevu). Nič kaj pregleden ni niti Sonyjev meni, ki je znan po tem, da zna nove uporabnike pošteno zmesti.
Sklepna misel
Skupno gledano pa se nad Sonyjevim a6400 nikakor nismo mogli pritoževati. Fotografija je drag hobi, kaj šele poklic. Oprema ni poceni in načeloma so lahko objektivi še dražji od celotnega kompleta, s katerim smo imeli opravka na tem testu. Ravno zato sta nas ta fotoaparat in njegov objektiv tako navdušila. Naprava je majhna, lahka, zmogljiva, kit objektiv pa za svojo ceno zelo dober.
A6400 poseduje Sonyjev e-bajonet, zato je kompatibilen z ogromno objektivi, tudi tistimi profesionalnimi. To je zelo dobrodošlo, saj boljši objektiv pomeni tudi boljše rezultate. Torej je Sony a6400 fotoaparat, ki ga lahko postopoma vedno bolj izpopolnjujemo.
Za silo nam dodatno svetlobo ponuja majcena bliskavica, ki ob pritisku na gumb skoči iz ohišja.
Z a6400 bodo zadovoljni tako snemalci kot fotografi. Komplet, kakršnega smo imeli mi, vas bo stal okoli 1350 evrov. Za to ceno dobite odličen fotoaparat. Največja težava je baterija, kar pa se zlahka reši z nakupom dodatne ali pa, ko fotoaparata ne potrebujete, tega polnite prek prenosne baterije (powerbank).
V jezero Resia potopljena cerkev Altgraun. | 32 mm, f/4.5, ISO-100, 1/1250 sekunde
Koča Citta di Carpi v gorah za jezerom Misurina. | 18 mm, f/3.5, ISO-100, 1/1000 sekunde
Torri del Vajolet. | 18 mm, f/8, ISO-100, 1/500 sekunde
135 mm, f/5.6, ISO-100, 1/800 sekunde
Kljub začetni dolžini objektiva (18 mm) ta v kombinaciji s crop senzorjem še vedno ni dovolj širok, da bi to "mlakužo" zajel v celoti. | 18 mm, f/9, ISO-100, 1/250 sekunde
Izredno ovinkasta cesta na prelaz Stelvio, kultno motoristično središče. | 18 mm, f/9, ISO-100, 1/400 sekunde
Iz jutranje megle se počasi prikazujejo vrhovi gora. | 39 mm, f/11, ISO-100, 1/200 sekunde
- kakovostna izdelava,
- lahko ohišje, zaradi katerega vam bo vrat hvaležen,
- kakovost fotografij in videoposnetkov,
- kit objektiv, ki nas je pozitivno presenetil,
- zelo hitro iskanje ostrine.
- akumulator (baterija) se še vedno sprazni prehitro,
- zaslon v kukalu ni med najbolj ostrimi,
- način lepljenja fotografij v panoramo znotraj fotoaparata je neuporaben.
