Sobota, 17. 3. 2018, 4.08
6 let, 7 mesecev
V neznanih okoliščinah umrl eden od najslavnejših hekerjev
Adrian Lamo, eden od najbolj razvpitih hekerjev tega tisočletja, je nenadoma umrl pri starosti komaj 37 let. Vzrok smrti moškega, ta je s svojim vdiranjem v računalniške sisteme pogosto povzročal težave svetovno znanim računalniškim podjetjem in medijem, pozneje pa ameriški vladi pomagal rešiti zelo odmeven primer, ni znan.
Adrian Lamo leta 2011. Pripadnik ameriške vojske ga spremlja zato, ker je Lamo leto pred tem razkril enega od največjih pobegov zaupnih podatkov ameriške vlade v zgodovini.
Truplo Adriana Lama je na njegovem domu v kraju Wichita v ameriški zvezni državi Kansas našel njegov sosed in oblastem povedal, da je bil najverjetneje mrtev že nekaj časa.
Sinovo smrt je na družbenih omrežjih nato včeraj potrdil Adrianov oče Mario, je poročal tehnološki medij ZDNet. Kaj je povzročilo smrt, za zdaj ne ve še nihče.
Najprej heker zase, nato za državo
Adrian Lamo je nase prvič opozoril v prvi polovici prejšnjega desetletja, ko je vdrl v interna omrežja računalniškega podjetja Microsoft, internetnega giganta Yahoo! in ameriškega medija New York Times. Ujeli so ga zato, ker je med vdorom v Timesove strežnike na seznamu njihovih virov nespametno dodal svoje ime.
Lamo je med svojim "hekanjem" računalnikov velikih podjetij pridobil dostop do številnih izredno občutljivih podatkov, zaradi česar ga je lovila celo ameriška obveščevalna služba FBI. Lama se je sicer oprijel vzdevek "brezdomni heker", saj v druga omrežja nikoli ni vdiral od doma, temveč prek računalnikov na javnih mestih, na primer v knjižnicah.
Ko se je Adrian Lamo znašel v primežu oblasti, je njegov primer v javnosti močno odmeval, saj je bil do takrat eden od najmlajših hekerjev (imel je 23 let), ki je bil obsojen na zaporno kazen. Ta je bila sicer blaga, preživel jo je v hiši svojih staršev.
Svetovno prepoznavnost je Adrian Lamo dosegel leta 2010, ko je ameriški vladi prijavil žvižgača. To je bila Chelsea Manning (pred spremembo spola vojak Bradley Manning), ki je spletni strani Wikileaks izdala ogromno zaupnih dokumentov, ki so bili last ameriške vojske in diplomacije.
Chelsei Manning je zaradi izdajanja državnih skrivnosti najprej grozila smrtna kazen, nazadnje pa je bila obsojena na 35 let zapora. Predsednik Barack Obama je njeno kazen leta 2017 zmanjšal na samo sedem let, ki jih je Manningova do takrat že preživela za rešetkami, zato je bila izpuščena na svobodo.
Preberite tudi:
2