SiolNET. Digisvet Novice
0,54

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Bill English, oče pripomočka, ki ga uporabljamo (skoraj) vsak dan

Umrl soustvarjalec računalniške miške

0,54

termometer

Miška, računalnik
Čeprav sprva ni uspela navdušiti, je miška danes ena od najpogostje uporabljanih tehnoloških naprav na svetu. Foto: Thinkstock

William English, inženir, ki je imel odločilno vlogo pri oblikovanju prve računalniške miške, predstavljene pred dobrega pol stoletja, je umrl v 91. letu starosti zaradi posledic zapletov z dihanjem, je medijem sporočila njegova soproga.

Bill oziroma uradno William English se je rodil leta 1929 v Lexingtonu v ameriški zvezni državi Kentucky. Po študiju elektrotehnike se je pridružil ameriški vojaški mornarici, v zgodovino pa se je vpisal kot oblikovalec in prvi uporabnik prve računalniške miške na svetu davnega leta 1963.

English je tako uresničil temeljne zamisli, ki jih je med njunim skupnim delom v času, ko je bilo računalništvo v zgodnjih povojih, predlagal njegov kolega Doug Engelbart.

William English na fotografiji iz leta 2008 William English na fotografiji iz leta 2008 Foto: Wikimedia Commons / Marcin Wichary

Prvotna miška lesena

Njun izum je dobri dve desetletji ostal skoraj neznan in le v domeni laboratorijske eksotike, z razmahom osebnih računalnikov sredi osemdesetih let pa so miške zaradi svoje uporabnosti (in tudi v izpopolnjenih podobah) hitro našle svojo pot v pisarne in domala tudi vsako gospodinjstvo.

Prva miška, ki sta jo naredila v laboratorijih raziskovalnega instituta SRI (Stanford Research Institute) v mestu Menlo Park, predmestju San Francisca, je bila precej drugačna od današnjih. Bila je kos lesa z enim samim gumbom zgoraj, na spodnji površini pa sta bila dva medsebojno pravokotna koleščka, ki sta zaznavala gibanje te miške.

Vir: Getty Images

Prvotna miška iz začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja

Namen te naprave je bil ustvariti pripomoček za urejanje besedila, je ob prehodu tisočletja v enem od svojih takratnih nastopov povedal English: "Želeli smo napravo, s katero bi lahko izbirali črke in besede".

Mati vseh prikazov

Čeprav sta bila English in Engelbart prepričana v uporabnost svojega novega izuma, javnosti in celo strokovnih krogov niso uspeli takoj prepričati. Prva javna predstavitev miške je sledila šele leta 1968, skupaj s predstavitvijo video konferenc in takratnih dosežkov na področju urejanja besedil.

Toda po tej predstavitvi računalništvo ni več bilo enako. Pomen te predstavitve je tako velik, da se jo je prejel vzdevek "mati vseh prikazov".

Poreklo imena miška ni znano

Nihče ne ve natančno, zakaj je nova naprava dobila ime miška – niti njena ustvarjalca nista ponudila nedvomne zgodbe. Povedala sta le, da prvotno zapleteno ime, "rjava lisica s tipko", gotovo ne bi bilo primerno in da je bilo nujno izbrati preprosto in očitno ime.

Dve teoriji za razlago imena se pojavljata najpogosteje. Kabel iz naprave skupaj z obliko naprave močno spominja na miško in njen rep, zatrjuje ena teorija, medtem ko druga pravi, da je puščica (kursor) na zaslonu, ki so ji takrat dejali cat (maček), ustvarjala vtis lova na premike nove naprave – torej miške.

Ena izmed teorij o poreklu imena računalniške miške se sklicuje na nesporno podobnost s pravo miško. Ena izmed teorij o poreklu imena računalniške miške se sklicuje na nesporno podobnost s pravo miško. Foto: Pixabay

Namesto dveh koleščkov čez nekaj let kroglica

Bill English je v veliki meri zaslužen tudi za ustvarjanje grafičnega uporabniškega vmesnika na računalnikih, katerega izum je ravno tako predstavljal velik preboj v računalništvu, ki je bilo pred tem zasnovano izključno na tekstualnem vmesniku.

Oče miške je SRI zapustil leta 1971 in svoje delo nadaljeval v družbi Xerox, natančneje v njihovem raziskovalnem središču Parc. Ravno tam je pravokotna koleščka prvotne miške nadomestil s kroglico, ki je postala redni spremljevalec mišk naslednjih nekaj desetletij.

S svojim revolucionarnim izumom nista obogatela

Doug Engelbart je umrl leta 2013, ko je bil star 88 let. Ne on, ne English nista obogatela s svojim izumom, ki sta ga sicer patentirala, a so avtorske pravice pripadale njunem delodajalcu.

Applova miška Applova miška Foto: Wikimedia Commons

Ko pa so te pravice potekle leta 1987, miške še niso bile niti blizu tega, kar so danes: ena od najpogostejših tehnoloških naprav na svetu.

Tudi Apple, ki je miško potem razvijal po svoji poti, za to idejo – sicer povsem zakonito – ustvarjalcema miške ni plačal niti centa, je med drugim povedal Bill English po smrti svojega kolega Douga Engelbarta.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin