SiolNET. Digisvet Novice
0,79

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Policijski orkester

Slovenski protokolarni orkester v modri uniformi

0,79

termometer

Policijski orkester
Tradicija slovenskega Policijskega orkestra sega v leto 1948, umetniško in strokovno pa je najhitreje rasel po osamosvojitvi Slovenije. Foto: Ana Kovač

Ko so zadnji vojaki jugoslovanske armade 26. oktobra 1991 zapuščali slovenska tla prek koprskega pristanišča, je njihov odhod pospremil orkester, ki se je deset let pozneje uradno preimenoval v Policijski orkester. To pa je bil le eden od pomembnih dogodkov samostojne Slovenije, ki jih je spremljal ta edinstveni glasbeni sestav, ki je od 24. februarja 1994 uradni protokolarni orkester Republike Slovenije.

V Policijskem orkestru je zaposlenih okrog 60 ljudi, vsi glasbeniki imajo akademsko izobrazbo in so obenem usposobljeni za izvajanje rednih policijskih opravil z vsemi policijskimi pooblastili. V Policijskem orkestru je zaposlenih okrog 60 ljudi, vsi glasbeniki imajo akademsko izobrazbo in so obenem usposobljeni za izvajanje rednih policijskih opravil z vsemi policijskimi pooblastili. Foto: Ana Kovač

V Sloveniji ni nobene policijske enote, ki se lahko pohvali s toliko akademskimi glasbeniki, in v naši državi ni nobenega glasbenega sestava, kjer so vsi po vrsti policisti z vsemi pooblastili, ki jih imajo.

Člani Policijskega orkestra vadijo kot umetniki, a je utrip njihovega delovnega dneva povsem policijski – prepričani so, da združujejo najboljše iz obeh svetov.

Policijski orkester ima letno skoraj toliko nastopov, kolikor ima leto dni. 

Smetana z glasbene akademije

Vsi današnji člani Policijskega orkestra so namreč akademski glasbeniki in pripadniki policije – zase radi rečejo, da so most med slovensko policijo kot ustanovo in slovenskimi državljani. V več kot sedmih desetletjih svojega obstoja so številni direktorji in umetniški vodje bogatili strokovnost, umetniški izraz in glasbeni repertoar tega danes že zelo prepoznavnega in cenjenega glasbenega sestava.

Asistent dirigenta Policijskega orkestra Tomaž Kmetič Asistent dirigenta Policijskega orkestra Tomaž Kmetič Foto: Ana Kovač

Člane Policijskega orkestra skrbno izbirajo z avdicijo, ki jo, tako kot pri drugih najbolj priznanih orkestrih pri nas in v tujini, uspešno opravijo samo najboljši.

Poslanstvo je od prvega dne enako

Tradicija Policijskega orkestra sega v leto 1948, ko je takratna republiška vlada z notranjim ministrom Borisom Kraigherjem ustanovila Godbo ljudske milice z namenom zagotavljanja reprezentativnega uradnega pihalnega orkestra za igranje na praznovanjih, proslavah, obletnicah, promenadnih in celovečernih koncertih ter podobnih prireditvah.

Vodja Policijskega orkestra Roman Grabner o običajnem delovnem dnevu glasbenikov Policijskega orkestra

Njihov temeljni namen je do danes ostal nespremenjen, a se je v treh desetletjih samostojne države Slovenije pospešil tudi njihov razvoj. Spremljali so pomembne dogodke samostojne Slovenije že od vsega začetka in rasli skupaj z mlado državo Slovenijo.

Tanki T-55 v rokah slovenske TO 6. julija 1991 na Šentilju Novice Kako se je začela agresija na komaj osamosvojeno Slovenijo #video

Sodelujejo tudi s pevci zabavne glasbe

Policijski orkester in njegovi predhodniki so aktivno sodelovali v številnih projektih, ki so presegali meje Slovenije, tudi s priznanimi ameriškimi, avstrijskimi, nemškimi, francoskimi in predvsem nizozemskimi skladatelji in dirigenti.

Vodja Policijskega orkestra in policijski svetnik Roman Grabner Vodja Policijskega orkestra in policijski svetnik Roman Grabner Foto: Ana Kovač

Še bolj zajeten je seznam sodelujočih orkestrskih in glasbenih solistov ter pevcev resne glasbe in zborov, pospremili pa so tudi številne pevce zabavne glasbe več generacij, med katerimi so Oto Pestner, Elda Viler, Nuša Derenda, Alenka Pinterič, Alenka Godec, Karmen Stavec, Darja Švajger, Katrinas, Ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna, ansambel Modrijani in drugi.

Policijski orkester je uradni protokolarni orkester Republike Slovenije od leta 1994. Policijski orkester je uradni protokolarni orkester Republike Slovenije od leta 1994. Foto: Ana Kovač

Širok razpon glasbe

Policijskemu orkestru so pri srcu najrazličnejše zvrsti glasbe, od izvirnih glasbenih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza ter tudi narodnozabavne glasbe. Od maja 2018 mu poveljuje Roman Grabner, med približno 60 zaposlenimi (številka niha) so v njem tudi dirigent Nejc Bečan, koncertni mojster Franc Maček in igralci na 14 različnih glasbilih.

Asistent dirigenta Policijskega orkestra Tomaž Kmetič pojasnjuje, kako so glasbeniki tega orkestra tudi policisti in katerih nastopov se najraje spominjajo.

Glasbo Policijskega orkestra najlažje slišimo na njihovih nastopih na vseh državnih in protokolarnih dogodkih, a prirejajo tudi samostojne koncerte po vsej Sloveniji in pomagajo pri dobrodelnih prireditvah. Letno tako opravijo več kot 350 nastopov, število pa je tudi veliko večje, če upoštevamo, da vedno več nastopajo tudi v manjših komornih sestavih. Zlasti je prepoznaven vsakoletni gala koncert v Cankarjevem domu, ravno tako so zelo cenjeni njihovi božično-novoletni koncerti po vseh delih Slovenije.

Glasbo Policijskega orkestra najlažje slišimo na njihovih nastopih na vseh državnih in protokolarnih dogodkih, a prirejajo tudi samostojne koncerte po vsej Sloveniji in pomagajo pri dobrodelnih prireditvah. Glasbo Policijskega orkestra najlažje slišimo na njihovih nastopih na vseh državnih in protokolarnih dogodkih, a prirejajo tudi samostojne koncerte po vsej Sloveniji in pomagajo pri dobrodelnih prireditvah. Foto: Ana Kovač

Začelo se je z ljubiteljskim srečanjem glasbenih amaterjev

Prvi začetki takratne Godbe ljudske milice za kamnito mizo Vodnikove domačije v ljubljanski Šiški so bili skoraj ljubiteljski in usmerjeni predvsem v takrat zelo priljubljene koračnice. Ministrstvo je zanje kmalu ustanovilo triletno šolo, kjer so svoja amaterska glasbena znanja nadgradili za zahtevne naloge.

Mercedes, Park vojaške zgodovine, reševalno vozilo Digisvet Reševalni mercedes, ki je tlakoval pot v slovensko samostojnost #video

Leta 1972, leto preden bi Godba ljudske milice dopolnila četrt stoletja, so v imenu opustili pridevnik ljudske – sprememba imena pa ni bila le simbolna, temveč je resnično pomenila velik korak naprej v njihovem razvoju. Vedno več je bilo izšolanih glasbenikov, ki so obvladali najzahtevnejše zvrsti, svoje nastope pa so razširili tudi zunaj države.

Policijski orkester je popestril letošnji mednarodni dan muzejev v Parku vojaške zgodovine Pivka.

Prvi protokolarni nastop že tri dni po priznanju samostojne Slovenije

V obdobju osamosvajanja Slovenije v začetku devetdesetih so še vedno opravljali naloge miličnikov godbenikov, a so se kot pripadniki enot notranjih zadev za osamosvojitev bojevali tudi z drugimi sredstvi. Med drugim so varovali pomembnejše objekte in predaje orožja, najbolj žalostna pa je naloga, ko so zaigrali na pogrebu svojih šestih kolegov miličnikov, ki so padli v osamosvojitveni vojni.

Predhodnik Policijskega orkestra je s svojim nastopom spremljal tudi odhod zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije prek koprskega pristanišča 26. oktobra 1991. Predhodnik Policijskega orkestra je s svojim nastopom spremljal tudi odhod zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije prek koprskega pristanišča 26. oktobra 1991. Foto: Marjan Garbajs / Park vojaške zgodovine Pivka

Ko je v samostojni državi policija nadomestila milico, je tudi Godba milice leta 1992 postala Policijska godba. Že takrat so ji pogovorno rekli "Policijski orkester", saj so po svoji sestavi in obsegu že presegli običajne pihalne godbe, zato je to leta 2001 postalo tudi njihovo uradno ime.

Razglasila je slovensko samostojnost: Es-tuba, model YEB 321, dimenzije: 90 x 50 x 37 cm, material: medenina, ventili – pistoni, izdelana leta 1977, last Muzeja slovenske policije.

Tuba je svojo glasbeno pot začela v Godbi milice, ko se je ta prebijala med najboljše evropske pihalne orkestre in nizala velike uspehe. Igrala je v godbi, ko ji je pripadla čast, da je lahko prva preizkusila akustiko velike dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma leta 1982. Koncert 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani pa je najpomembnejši dogodek, na katerem je s svojim zvokom sooblikovala vzdušje enotnosti ob razglasitvi samostojnosti slovenske države. Razglasila je slovensko samostojnost: Es-tuba, model YEB 321, dimenzije: 90 x 50 x 37 cm, material: medenina, ventili – pistoni, izdelana leta 1977, last Muzeja slovenske policije. Tuba je svojo glasbeno pot začela v Godbi milice, ko se je ta prebijala med najboljše evropske pihalne orkestre in nizala velike uspehe. Igrala je v godbi, ko ji je pripadla čast, da je lahko prva preizkusila akustiko velike dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma leta 1982. Koncert 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani pa je najpomembnejši dogodek, na katerem je s svojim zvokom sooblikovala vzdušje enotnosti ob razglasitvi samostojnosti slovenske države. Foto: Ana Kovač

Svoj prvi protokolarni nastop so imeli že tri dni po tem, ko so države Evropske unije priznale samostojnost Slovenije: takratni italijanski predsednik Francesco Cossiga je 18. januarja 1992 uradno obiskal Slovenijo.

Ko so v začetku devetdesetih let preteklega stoletja v Policijski godbi začeli uporabljati nove instrumente B-tube, se je Es-tuba upokojila. Nanjo je zadnjič resneje muziciral policijski godbenik – tubist Andrej Krajnc na svojem diplomskem izpitu na akademiji za glasbo v Ljubljani leta 2004. Tedaj je bila tudi restavrirana. Zdaj je razstavljena v Parku vojaške zgodovine v Pivki (na fotografiji direktor Janko Boštjančič). Ko so v začetku devetdesetih let preteklega stoletja v Policijski godbi začeli uporabljati nove instrumente B-tube, se je Es-tuba upokojila. Nanjo je zadnjič resneje muziciral policijski godbenik – tubist Andrej Krajnc na svojem diplomskem izpitu na akademiji za glasbo v Ljubljani leta 2004. Tedaj je bila tudi restavrirana. Zdaj je razstavljena v Parku vojaške zgodovine v Pivki (na fotografiji direktor Janko Boštjančič). Foto: Ana Kovač

Če je potrebno, so tudi redni policisti

Od rojstva nove države je eden od pogojev za pristop na avdicijo za zaposlitev v Policijskem orkestru akademska glasbena izobrazba. A tudi po uspešno opravljeni avdiciji ostajajo še splošni in posebni pogoji, ki veljajo za sprejem v Policijo – tudi izpit za izvajanje policijskih pooblastil.

Mil Mi-8 Digisvet "Vrčka" so tako dobro skrili, da ga agresorju ni uspelo najti

Ta so med drugim izvajali leta 1999, ko so med letalskimi napadi zveze Nato na takratno Zvezno republiko Jugoslavijo varovali veleposlaništva in konzulate v Sloveniji, in leta 2015 na vrhuncu migrantskega vala čez Slovenijo. Tudi takrat pa so v rednem obsegu izvajali tudi svoje glasbeno poslanstvo.

Od rojstva nove države je eden od pogojev za pristop na avdicijo za zaposlitev v Policijskem orkestru akademska glasbena izobrazba. A tudi po uspešno opravljeni avdiciji ostajajo še splošni in posebni pogoji, ki veljajo za sprejem v Policijo – tudi izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Od rojstva nove države je eden od pogojev za pristop na avdicijo za zaposlitev v Policijskem orkestru akademska glasbena izobrazba. A tudi po uspešno opravljeni avdiciji ostajajo še splošni in posebni pogoji, ki veljajo za sprejem v Policijo – tudi izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Foto: Ana Kovač

Most med policijo in državljani

Prvih deset let po osamosvojitvi je umetniško rast in razvoj orkestra usmerjal redni dirigent maestro Milivoj Šurbek – pod njegovo taktirko je Policijski orkester ustvaril svoj pristni simfonični zvok, ki ga spremlja in odlikuje še danes.

Svoje delo najraje vidijo kot povezovanje med policijo in državljani. So policisti, a s povsem drugačnimi glavnimi nalogami, ki so v ponos ne le kolegom policistom na običajnih nalogah, temveč tudi državnemu protokolu in vsej državi Sloveniji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin