Nedelja, 20. 5. 2018, 15.58
5 let, 11 mesecev
Skrb vzbujajoče dogajanje v najslavnejšem morju na televiziji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,76
Beringovo morje, ki povezuje Pacifik in Arktični ocean in kjer priljubljeno ribiško oddajo Smrtonosni ulov (Deadliest Catch) snema Discovery Channel, bi morala trenutno še vedno prekrivati kar obširna ledena plošča, a je tamkajšnji led skoraj povsem izginil že do konca aprila. Okoljevarstveniki opozarjajo, da prehitro taljenje ledu v Beringovem morju ni dobro za nikogar.
Beringovo morje je strateškega pomena ne le za ribiče in lovce na ogromne rakovice, ki na televiziji preklinjajo in se nad pošastnimi valovi hudujejo že štirinajst sezon, temveč tudi za Arktični ocean. Toploti iz Pacifika namreč preprečuje, da bi se prebila skozi Beringovo ožino, preliv, kjer se Azija in Severna Amerika skoraj dotikata, ter ogrozila led na skrajnem severu našega planeta.
Kje je Beringovo morje:
Led, ki praviloma prekriva Beringovo morje, je zelo pomemben tudi za razvoj lokalne flore in favne. Veliki odkloni v hitrosti taljenja ledu lahko namreč vplivajo na razpoložljivost hranilnih snovi za rastline in živali.
Če je teh ali preveč ali premalo, so mogoče neželene posledice (premajhen ulov ali pa pretirano cvetenje alg, na primer).
Letos je stanje v Beringovem morju še posebej kritično, opozarjajo naravovarstveniki
Led v Beringovem morju je letos skoraj popolnoma izginil že do konca aprila, sezona taljenja pa bi morala trajati še tri mesece.
V začetku maja je na Beringovem morju v primerjavi z letom 2013 manjkal kos ledu, velik kot površina celotne Španije in za povrhu še nekaj površin Slovenije, so ugotovili ameriški klimatologi.
Zmanjševanje ledene ploskve na Beringovem morju od leta 2013 do letos. Leta 2013 je ledena plošča, ki je prekrivala Beringovo morje, merila skoraj 700 tisoč kvadratnih kilometrov, ob koncu aprila letos pa je njen obseg znašal le okrog deset odstotkov tiste iz leta 2013.
Znanstveniki so opazili, da se je zmrzovanje Beringovega morja letos pozimi začelo zelo pozno in da ledu v nekaterih regijah sploh ni bilo.
Krivdo za to pripisujejo trem dejavnikom - lanska jesen in zima sta bili toplejši kot sicer, Pacifik je v Beringovo morje pripeljal veliko tople vode, zima pa je bila tudi ena najbolj nevihtnih v zadnjih 70 letih. Nestanovitno vreme meša morsko vodo, zato ta težje zmrzne. Nato se ustvari učinek domin, saj lahko voda v tekočem stanju še naprej vpija sončno toploto, zaradi tega pa nato ni dovolj mrzla, da bi nastal led.
Na Beringovem morju je bilo letos najmanj ledu od leta 1850, so medtem ugotovili v mednarodni organizaciji za raziskave arktičnega ledu na Aljaski. Potrebe po ledolomilcih, ki bi utirali pot, kot je tale na fotografiji, zato praktično ni bilo.
Kaj takega se je, odkar spremljamo dogajanje v Beringovem morju, zgodilo samo še enkrat. Posledice lahko imajo globalen doseg.
Okoljevarstveniki so ugotovili tudi, da je alarmantno stanje ledu v Beringovem morju verjetno šele drugič v zgodovino oziroma od začetka znanstvenega spremljanja tamkajšnjega ledu neposredno vplivalo na Čukotsko morje, ki leži severno od Beringove ožine.
Taljenje ledu v Beringovem morju, ki se je letos začelo že januarja, je namreč povzročilo izginjanje ledu tudi v Čukotskem morju, katerega večji del zmrznjen sicer ostane skoraj do poletja.
Takole je izginuli led v Beringovem morju skozi istoimensko ožino v Čukotsko morje spustil tople morske tokove iz Tihega oceana.
Toplejše Beringovo morje brez ledu ima lahko tudi globalni vpliv, še opozarjajo znanstveniki.
Če Beringovo morje v prihodnosti ne bi več zmrzovalo, bi topla voda iz Pacifika prodirala globlje v Arktični ocean, ki bi imel zaradi tega večje težave pri ustvarjanju ledenih ploskev.
Manj ledu bi pomenilo manj odbijanja sončne svetlobe, zaradi česar bi oceani absorbirali več toplotne energije. Posledično bi bili še toplejši in nastajanje oziroma ohranjanje ledu bi bilo še bolj ogroženo.
Zaradi taljenja ledu bi se lahko dvignila gladina oceanov, topla voda pa bi lahko zmotila tudi zračne tokove, kar bi lahko v prihodnosti povzročilo pogostejše ekstremne vremenske pojave.
Klimatologi so prepričani, da je letošnjo zelo nevihtno zimo v regiji povzročilo prav toplejše Beringovo morje.
Ste vedeli, da sredi Beringove ožine, ki je morda najbolj zakoten kotiček sveta, dejansko nekdo živi? Preberite:
