Nedelja, 15. 9. 2019, 15.58
5 let, 1 mesec
Potrdili so obstoj izgubljenega Velikega Jadrana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,16
4
Rinjenje nekdanje celine pod današnjo Evropo je med drugim botrovalo nastanku številnih gorovij in hribovij, kot so Alpe, Karpati, Dinarsko gorovje.
Pod tako rekoč vso južno in jugovzhodno Evropo ter pod del Bližnjega vzhoda je stlačena prazgodovinska celina. Avtorji najnovejše znanstvene raziskave, ki dokazuje obstoj nekdaj kot Grenlandija velikega območja, so dolge milijone let pozabljeno celino poimenovali Velika Adria ali Veliki Jadran.
Območje, na katerem so našli dokaze o obstoju celine Velika Adria oziroma Veliki Jadran.
Velika Adria ali, če malce lokaliziramo, Veliki Jadran je bil nekdaj del superceline Gondvana, ki jo je tvorila večina današnjega kopnega južne Zemljine poloble, med drugim Afrika, Južna Amerika, Avstralija in Antarktika, obenem pa tudi Indija in Arabski polotok, ki danes sicer ležita na severni polobli.
Prakontinent Veliki Jadran se je od Gondvane ločil pred približno 240 milijoni let, v več kot 400-stranski novi študiji ugotavlja mednarodna skupina geologov, ki jo vodi ekipa z univerze v nizozemskem mestu Utrecht.
Čeprav mu pravijo celina, je bil obsežen del Velikega Jadrana pravzaprav pod morsko gladino, opozarjajo avtorji študije. V območju Velikega Jadrana so najverjetneje prevladovali veliki in manjši otoki, ki jih je povezovalo plitvo morje.
Pred okrog 120 do 100 milijoni let je celina, ki je bila del afriške tektonske plošče, razprostirala pa se je od območja današnje jugovzhodne Evrope do Irana, začela zelo počasi riniti pod evrazijsko tektonsko ploščo.
Med tem naravnim procesom, ki je trajal več deset milijonov let, so se nekatere manj trdne kamnine blizu površja nagubale, nastajale so evropske gorske verige, kot so Alpe.
Grob prikaz, kako naj bi bila pred okrog 200 milijoni let videti celina Velika Adria oziroma Veliki Jadran. S svetlejšo zeleno pobarvani del je bil najverjetneje pod morsko gladino, menijo znanstveniki. | Foto: Gondwana Research
Kako znanstveniki sploh lahko vedo, da je nekdaj obstajala še ena celina?
Ker tektonska dejavnost pod evrazijsko ploščo ni potisnila vsega Velikega Jadrana, so na številnih gorskih vrhovih in hribovjih ostale kamnite sledi za nekdanjo celino.
Znanstveniki so jih zadnjih deset let odkrivali v več kot 30 državah na območju Iberskega polotoka, Alp, Apeninov, Dinarskega gorovja, Karpatov, današnje Turčije in Kavkaza.
Med lokacijami, kjer so znanstveniki več kot deset let iskali dokaze, ki bi potrdili obstoj Velike Adrie pod današnjo južno in jugovzhodno Evropo, je bila tudi Slovenija.
Katero kamenje ustreza kriterijem in katero ne, so znanstveniki določali glede na prisotnost magnetnih mineralov, ki so jih za ravnanje po Zemljinem magnetnem polju tvorile prazgodovinske bakterije.
Ko so bakterije odmrle, so ti minerali za več sto milijonov let ostali ujeti v kamninah. Znanstveniki so nato opazovali položaje magnetnih mineralov. Nekateri so bili obrnjeni v čisto druge smeri od okoliškega skalovja, kar pomeni, da so se morale kamnine, v katerih so jih našli, nekoč drastično premakniti.
Znanstveniki so kot pri sestavljanki tudi ugotovili, katere kamnine, ki so jih našli tudi zelo daleč vsaksebi, spadajo skupaj.
Preberite tudi:
4