Ponedeljek, 24. 5. 2021, 22.38
2 leti, 11 mesecev
Plačaj ali briši: prihaja huda dilema za mnoge, ki radi fotografirajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,38
7
Google Foto je po lansiranju leta 2015 zaradi brezplačnega neomejenega shranjevanja fotografij in videoposnetkov, pri čemer je moral uporabnik sprejeti res minimalne kompromise, hitro postal ena najbolj priljubljenih Googlovih storitev.
Kot smo prvič opozorili že novembra lani, Google čez dober teden, 1. junija, ukinja neomejeno shranjevanje fotografij in videoposnetkov v oblak prek aplikacije Google Foto. Vse naložene fotografije bodo po novem štete v kvoto brezplačnega prostora za shranjevanje podatkov, ki ga Google podari vsakemu uporabniku. Če tega prostora zmanjka, je treba plačati za dodatnega ali pa se soočiti s pogosto zoprno odločitvijo, katere fotografije in videe izbrisati, da bi sprostili prostor.
Vsi, ki odlašate z varnostnim kopiranjem fotografij s starejših telefonov ali spominskih kartic v oblak Google, imate le še dober teden dni časa, da to storite "po starem". Do 1. junija fotografije in videoposnetki, ki jih v aplikacijo Google Foto naložimo v visoki kakovosti (high quality), še ne bodo zasedli razpoložljivega prostora v našem Googlovem oblaku. Vsak uporabnik ga ob registraciji računa Google prejme 15 gigabajtov. S klikom tukaj lahko preverite, koliko prostora ste do zdaj že porabili (prijavljeni morate biti v račun Google).
Google Foto slovenskim uporabnikom omogoča shranjevanje fotografij in videoposnetkov v izvirni in visoki kakovosti. Razlika med njima je, da Google posnetkov, shranjenih v izvirni kakovosti, ne pomanjša, a zaradi tega tudi štejejo v skupno kvoto razpoložljivega prostora v oblaku Google. Fotografije in videi, shranjeni v visoki kakovosti, medtem sicer izgubijo nekaj ostrine, a tega povprečen uporabnik skoraj zagotovo ne bo opazil. V nekaterih drugih državah je na voljo tudi možnost ekspresnega shranjevanja, ki prihrani ogromno prostora, a posnetke tudi močno pomanjša in povzroči tudi vidno izgubo kakovosti.
Začenši s prihodnjim torkom bodo brezplačni prostor v oblaku Google začele odžirati vse nove fotografije, naložene v Google Foto. Google je to napovedal že novembra lani, na skorajšnjo uveljavitev napovedi pa zadnje tedne opozarja tudi neposredno v aplikaciji Google Foto.
Posebej je treba poudariti, da nova pravila na Google Foto ne bodo veljala za že naložene fotografije. Te se tudi po 1. juniju ne bodo štele v kvoto razpoložljivega prostora. Zato je pomembno, če ste to načrtovali, da vse fotografije, ki jih želite varnostno kopirati brez omejitev, v Google Foto naložite pred 1. junijem.
Glavni razlog za spremembo, katere napoved novembra lani pri uporabnikih ni bila sprejeta toplo, so naraščajoči stroški vzdrževanja in nadgradnje podatkovnih centrov, kjer Google hrani naše fotografije. Uporabniki jih vsak teden namreč naložijo več kot 28 milijard, številka pa še narašča. Pri Googlu so uporabnike med vrsticami tudi prijazno opozorili, da je alternativa iskanju novega denarnega toka prodaja podatkov o vsebini shrambe Google Foto oglaševalcem, česar pa "seveda nočejo storiti".
Kaj konkretno nova omejitev pomeni za uporabnike? V veliki meri bodo imeli tri možnosti, nobena ni optimalna.
Ko bo po 1. juniju dosežena omejitev 15 gigabajtov zasedenega prostora v računu Google, bo nadaljnje nalaganje fotografij ali videoposnetkov oziroma shranjevanje česarkoli v Googlov oblak onemogočeno, dokler z brisanjem datotek ali selitvijo datotek v druge brezplačne oblake ne bomo sprostili nekaj prostora.
Aplikacija Google Foto bo s 1. junijem uporabnikom nekoliko pomagala pri odstranjevanju fotografij, ki jim prostor v oblaku zasedajo po nepotrebnem. V aplikaciji bo na voljo brezplačno orodje, s katerim bo mogoče hitro najti manj kakovostne fotografije, ki so pretemne ali zamegljene, oziroma duplikate in jih izbrisati. V nastavitvah aplikacije Google Foto lahko pridobimo tudi oceno, kako dolgo bo glede na frekvenco našega nalaganja slik in videoposnetkov še trajala zaloga prostora v oblaku.
Tretja možnost bo zakup dodatnega prostora v oblaku Google, seveda. To ne bo obvezno, bo pa za številne uporabnike daleč najbolj praktična rešitev.
Kako je Google uporabnike s ponudbo, ki je mnogi niso mogli zavrniti, pravzaprav stisnil v kot
Google uporabnike že več kot poldrugo desetletje razvaja z radodarno količino brezplačnega prostora v oblaku. Ko je aprila 2004 zagnal spletno pošto Gmail, je ta ponujal takrat skoraj neverjeten en gigabajt prostora oziroma petstokrat večje skladišče za e-sporočila od Microsoftovega Hotmaila, takrat enega od najbolj priljubljenih spletnih odjemalcev e-pošte.
Posledica takšnega razkoraka, ki se je nadaljeval do danes, saj Google uporabnikom še vedno ponuja več brezplačnega prostora od večine tekmecev, je današnje desetmestno število imetnikov Googlovih uporabniških računov, na katerih so številni zgradili svoje digitalne identitete.
Skoraj vse Googlove aplikacije si delijo prostor, ki ga ima uporabnik v svojem računu Google. Privzeto je to 15 gigabajtov.
Z Googlovim uporabniškim računom imajo številni uporabniki povezane pametne telefone z operacijskim sistemom Android in varnostno kopirane posledično vse svoje stike in foto- ter videoalbume, dokumente, gesla, spletne in koledarske zaznamke ter seveda e-pošto.
Kdor želi status quo ohraniti tudi po tem, ko mu Google javi, da bo kmalu zapolnil ves prostor, se znajde pred že omenjenim razpotjem: naj plačam, naj pobrišem podatke ali pa naj se mučim z odpiranjem desetih drugih uporabniških računov in preklapljanjem med njimi? Marsikdo se bo odločil za prvo možnost.
Ta dilema se ne pojavlja le pri Googlu, temveč tudi pri drugih velikih ponudnikih shranjevanja podatkov v oblak, predvsem pri Applu, katerega uporabniki imajo na oblak iCloud prav tako vezano svojo digitalno identiteto. Cene za dodaten prostor so podobne kot za uporabnike Googla: dva evra na mesec za 100 gigabajtov, trije evri za 200 in tako naprej. Pri Applu se težave s prostorom sicer pogosto pojavijo že prej, saj je uporabnikom brezplačnega na voljo trikrat manj kot pri Googlu.
Dilema: plačati vsaj dva evra na mesec ali se odločiti, kaj izbrisati za vedno
Znesek, ki ga od uporabnika zahteva Google, to je od dveh evrov na mesec ali 20 evrov na leto za od 100 gigabajtov skupnega prostora v oblaku naprej, ni pretirano visok.
Google naročnino na plačljivo storitev, s katero uporabnik pridobi več prostora za shranjevanje podatkov v oblak, od maja 2019 trži pod blagovno znamko Google One.
A na spletu se je že večkrat izkazalo, da so uporabniki lahko negativno naravnani do plačevanja za nekaj, kar so bili navajeni dobiti zastonj, oziroma se plačilu poskusijo izogniti z iskanjem in preizkušanjem alternativ.
Po drugi strani se odpira vprašanje, kako dolgo bo uporabnik lahko brisal podatke in tako ostajal v okvirih 15-gigabajtne omejitve oziroma kdaj bo prišel trenutek, ko bo dosegel mejo 15 gigabajtov in hkrati ne bo več našel podatkov in vsebin, za katere se mu ne bi zdelo škoda, da jih izbriše in tako sprosti še nekaj prostora.
Študija, ki jo je decembra 2018 izdalo analitično podjetje IDC, namreč napoveduje, da se bo količina podatkov, ki jih ustvarimo ljudje, do leta 2025 vsako leto povečala za 61 odstotkov.
Paketa, ki ju Google najbolj postavlja v ospredje, sta 100- oziroma 200-gigabajtni, ki staneta 20 oziroma 30 evrov na leto ali dva oziroma tri evre na mesec. Mogoče je sicer zakupiti tudi tja do 30 terabajtov (30 tisoč gigabajtov) prostora, za kar pa je treba plačati kar 200 evrov na mesec.
Marsikateri uporabnik, ki se je odločil, da bo svoj Googlov oblak navlake, ki je ne potrebuje, očistil v rednih intervalih in tako prihranil nekaj denarja, se bo morda prav zaradi povečanega obsega podatkov prej ali slej zaletel v zid.
Alternative pogosto ne pridejo v poštev, glavni razlog je nepraktičnost
Ker je uporabniški račun Google za ogromno ljudi njihov internetni jaz, zanje pogosto ne pridejo v poštev alternative, kot je ustvarjanje dodatnega e-poštnega računa Google za dodatnih brezplačnih 15 gigabajtov ali pa koriščenje storitev katerega drugega ponudnika shrambe v oblaku, kot so Mega, Microsoft OneDrive, Dropbox, Mediafire, Sync.
Za uporabnike, ki iščejo alternative Googlu in jim je v prvi vrsti najbolj pomembna količina prostora za shranjevanje podatkov, ki ga lahko dobijo brezplačno, je najverjetneje najbolj primeren oblak Mega. Ob registraciji brezplačnega uporabniškega računa namreč dobimo kar 50 gigabajtov prostora.
Gre za rešitve, ki sicer lahko omilijo težavo z zmanjkovanjem prostora, a je takšno upravljanje več profilov v oblakih pogosto izjemno nepraktično, saj od uporabnika zahteva zamudno ukvarjanje z varnostnim kopiranjem podatkov med računi in napravami, obenem pa vseh svojih vsebin nikoli nimajo na enem mestu.
Dostopnost podatkov kjerkoli in kadarkoli, ki jo morda najbolj med vsemi ponudniki shranjevanja vsebin v oblak uteleša prav Google, je lahko za marsikoga tudi ovira pri varnostnem kopiranju podatkov na fizične nosilce, kot so diski, optični mediji ali USB-ključi.
7