SiolNET. Digisvet Novice
0,26

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nova vlada in ministrstva prejela poseben poziv

0,26

termometer

Nenad Šutanovac | Direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski Zbornici Slovenije Nenad Šutanovac. | Foto: GZS
Direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski Zbornici Slovenije Nenad Šutanovac. Foto: GZS

Upravni odbor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS je na politične stranke, novo vlado, Službo za digitalno preobrazbo ter na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo naslovil svojo vizijo za digitalno Slovenijo do leta 2025.

“Digitalizacija in Digitalna preobrazba sta ključni za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. S tem omogoča ne samo rast uspešnosti organizacij, temveč tudi blaginjo celotne družbe v Sloveniji. S Programom za digitalno Slovenijo sporočamo vsem ključnim deležnikom v Sloveniji, kaj bi morale biti ključne prioritete Slovenije na tem področju in kaj so nujni kratkoročni ukrepi. Vsem ministrstvom in drugim deležnikom ponujamo tudi sodelovanje za nujen pospešek v uspešno digitalno Slovenijo,” sporoča direktor  Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski Zbornici Slovenije Nenad Šutanovac.

Program ZIT za digitalno Slovenijo v petih točkah:

1. Slovenija med 5 najuspešnejših držav po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) do leta 2030

Slovenija mora bolj izkoristiti velik intelektualni potencial in kot majhno gospodarstvo svojo prilagodljivost graditi na znanju. Indeks DESI opredeljuje 4 ključne kazalnike, ki so človeški kapital, digitalna povezljivost, integracije digitalnih tehnologij in digitalne javne storitve. Slovenija mora napredovati na vseh kazalnikih, saj vplivajo eden na drugega. Napredovanje Slovenije po lestvici pomeni, da kot družba napredujemo v smeri družbe znanja, kar posledično pomeni dvig konkurenčnosti in produktivnosti ter s tem blaginje Slovenije in njenih državljanov. Naslednje točke pomenijo ključne elemente za uspešen napredek po lestvici DESI.

2. Digitalizacija gospodarstva s poudarkom na srednjih in malih podjetjih

Mala in srednja podjetja so dinamični motor gospodarstva, zato jim je potrebno nuditi vso razpoložljivo podporo pri prehodu v digitalno ekonomijo. Za gospodarske subjekte to pomeni posodobitev poslovnih strategij z digitalno strategijo, načrte za usposabljanje zaposlenih in nova delovna mesta, ozaveščanje o trendih, zmožnostih digitalnih tehnologij in kibernetski nevarnosti, poenostavljanje procesov ter njihova digitalizacija, razvoj novih digitaliziranih produktov, storitev in digitalnih poslovnih modelov, usmerjanje na odnose s strankami, razumevanje njihovih (digitalnih) potreb in povezovanje procesov s poslovnimi partnerji. Pri čemer je potrebno upoštevati vidike kibernetske varnosti. Tak razvoj podjetij pomembno dviguje produktivnost in mednarodno konkurenčnost.

3. Razvoj in podpora digitalnega poslovnega okolja

Potrebna je konkretna podpora razvoju digitalnega poslovnega okolja, ki pomaga podjetjem na poti digitalizacije in digitalne preobrazbe. Potrebno je pospešeno vlaganje v razvoj pametne družbe ter povezovanje državne uprave, javnega sektorja, lokalne uprave in podjetij v ekosistem, ki bo s povezovanjem podatkov in storitev ustvarjal novo dodano vrednost za državljane in podjetja. Podpreti je potrebo slovenska podjetja pri umeščanju v nastajajoče evropske verige vrednosti digitalne ekonomije. Vzpostavljati je potrebno razvojna in eksperimentalna okolja (tudi z izkoriščanjem evropskih sredstev), za pripravo zakonodaje “digital first”, za razvoj in uporabo standardov na tem področju in vključevanje v EU pobude (npr. skupni podatkovni prostori), za vzpostavitev in podporo pobudam za prenos primerov dobre prakse in uspešno uvajanje digitalnih tehnologij, za podporo MSP s konkretnimi storitvami in aktivnostmi, ki so navedene v prejšnjem poglavju ter za multidisciplinarno povezovanje in partnerstva.

4. Digitalizacija storitev javne uprave za državljane in gospodarstvo

Javni sektor se mora digitalno preobraziti ter vzpostaviti uporabnikom prijazne digitalne storitve. Osnovne digitalne storitve lahko vzpostavlja država sama, vse ostale storitve pa lahko razvijamo v javno zasebnem partnerstvu z odpiranjem podatkov javnega sektorja za inoviranje zasebnemu sektorju. Z uvajanjem standardov, povezovanjem različnih podatkovnih virov, izločanjem nepotrebnih vmesnih korakov naredimo digitalne storitve uporabnikom prijazne.

5. Pospešen razvoj IKT panoge in digitalne ekonomije

Potrebno je bistveno ojačati IKT sektor v Sloveniji, ki je s svojimi kadri, kompetencami, storitvami in rešitvami ključen za uspešno digitalizacijo tako gospodarstva kot javnega sektorja. Rast IKT sektorja, ki ponazarja rast digitalne ekonomije, je bila v zadnjih letih v povprečju približno 5 %, v prihodnje želimo to rast vsaj podvojiti. Ustrezna rast IKT sektorja pa je pogojena z rastjo števila IKT strokovnjakov, kjer je pomanjkanje že zdaj občutno – po naši oceni nam že zdaj primanjkuje nekaj tisoč strokovnjakov. V skladu s cilji EU digitalnega kompasa bi morali povečevati število strokovnjakov za vsaj 5.000 letno do leta 2030, zdaj je ta številka na približno tretjini tega. Zato je nujna reforma izobraževalnega sistema, povečati število študentov in diplomantov, odpreti vrata za tuje študente in IKT strokovnjake, prilagoditi davčno politiko. Gre za različne profile IKT strokovnjakov, kot so npr. programerji, arhitekti IS, podatkovni analitiki, strokovnjaki za kibernetsko varnost, umetno inteligenco.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin