Četrtek, 22. 7. 2021, 22.14
2 leti, 9 mesecev
Digitalizacija v praksi
Mladi digitalni vinarji v pametni vasi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,05
5
Šmarje je bilo izbrano kot ena od pilotnih vasi za projekte pametnih vasi.
V koprskem zaledju smo obiskali vas, kjer si intenzivno prizadevajo izkoristiti priložnosti in prednosti digitalizacije za boljšo kakovost življenja, ki bo prepričala še več mladih, da si življenje ustvarijo v domačem okolju in ne z odhodom v večja mesta.
"Šmarje so za številne samo točka na poti do mejnega prehoda s Hrvaško, a pri nas vam lahko ponudimo veliko svojih kakovostnih izdelkov in storitev z istrskega podeželja – med drugim med, vino, oljčno olje, izdelke obrti," nam je na glavnem trgu vasi povedal predsednik krajevne skupnosti Šmarje Andrej Medved.
"Pri nas vam lahko ponudimo veliko svojih kakovostnih izdelkov in storitev," so prepričani v vasi Šmarje v koprskem zaledju.
Ravno v digitalizaciji so v Šmarju hitro prepoznali priložnost, kako okrepiti kakovost življenja v svojem bivalnem okolju in svojo vidnost ter prepoznavnost svojega okolja in svoje ponudbe.
Ni ostalo samo na besedah, dejanj so se lotili med prvimi na slovenskem podeželju.
Optika na izbiro, električne napeljave očem skrite
Njihova povezanost v digitalni svet je, pravi Medved, takšna, da bi jo še v nekaterih večjih slovenskih mestih lahko zavidali. "Imamo napeljano optično širokopasovno omrežje in lahko izbiramo med dvema ponudnikoma," nam je povedal Medved.
Obenem je napovedal, da najbrž že letos, če ne bo (spet) vmes posegla epidemija, podobe vasi Šmarje ne bodo več kazile žice električne napeljave. "Ob zadnjih velikih gradbenih delih smo predvideli premestitev električne napeljave pod zemljo, in to je zdaj pripravljeno.
Predsednik krajevne skupnosti Šmarje Andrej Medved kot prve poglavitne cilje digitalizacije svojega okolja vidi doseganje boljše vidnosti in dostopnosti ponudbe lokalnih izdelkov, zagotavljanje trajnostne mobilnosti, boljšo obveščenost znotraj skupnosti ter večjo urejenost in varnost prometa v svojem okolju.
Pilotna vas v projektih ljubljanske elektrotehniške fakultete
Veter v njihova digitalna jadra je prinesla tudi vključitev v projekte Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. "Bili smo izbrani kot ena od pilotnih vasi, in nemudoma začeli s preprostimi dejanji," je povedal prvi mož krajevne skupnosti.
Tako so celo vas in tudi njeno stičišče z glavno cesto že pokrili z brezplačnim brezžičnim omrežjem, so tudi pred uvedbo pametnega parkiranja v vasi, kar med drugim predvideva možnost plačevanja po prvi brezplačni uri prek mobilnih telefonov.
"Krajanom, ki se bojijo sprememb, moramo pojasniti, da jim digitalizacija ne bo otežila življenja, temveč jim ga bo olajšala."
"Na slovenskem podeželju je digitalizacija še vedno tabu tema"
Toda brez ovir na tej poti ni šlo. "Digitalizacija je na slovenskem podeželju še vedno tabu tema. Starejši niso nikoli imeli opreme in zato to težko sprejemajo, nekateri se ne bodo nikoli spremenili, zato smo se usmerili samo na ozaveščanje in obveščanje krajanov. Ti se bojijo sprememb, zato jim moramo pojasniti, da jim digitalizacija ne bo otežila življenja, temveč jim ga bo olajšala."
Med projekti, ki jih bo digitalizacija prinesla v Šmarje, je urejeno sopotništvo, zlasti starejših sokrajanov. "Javni prevoz je okrnjen in ne zadošča vsem potrebam naših sokrajanov, zato nam je zelo pomembno, da zagotovimo zanesljiv sistem prevoza do zdravnika, lekarne, po nakupih in drugod po mestu, kar je zdaj tistim, ki ne vozijo, zelo težko izvedljivo."
Prvi korak v digitalizaciji vasi Šmarje je bila uvedba brezplačnega odprtega brezžičnega omrežja, ki bo predvsem namenjeno preprostejšem in hitrejšem obveščanju in povezovanju krajanov.
Epidemija upočasnjuje izvedbo
Poleg želje po boljši vidnosti in dostopnosti svoje ponudbe ter zagotavljanju trajnostne mobilnosti so krajani pri digitalizaciji izrazili tudi potrebo po boljšem obveščanju o krajevnem dogajanju ter o večji urejenosti in varnosti prometa v svojem okolju. "Kot tranzitna vas smo prometno zelo obremenjeni, zlasti v poletnem času."
Ti cilji tako ostajajo poglavitni tudi pri naslednjih korakih. O časovnih okvirih se ne upajo govoriti, predvsem zato, ker ne vedo, ali nas jeseni spet čakajo omejitve, ki bi lahko, tako kot lani, vsa prizadevanja in dejanja močno upočasnile.
Zaradi epidemije so ustvarili – virtualne degustacije
Digitalizacija pa poteka tudi na drugih ravneh. Dvanajst vinarjev, večinoma mladih in tudi iz drugih delov slovenske Istre, se je s podporo evropskih kmetijskih skladov za razvoj podeželja leta 2020 združilo v Divina Wine Hub in tako vzpostavilo skupno trženje ter prodajo kot tudi nadgradnjo svojega poslovanja.
Eden od prvih korakov njihove digitalizacije so bile spletne predstavitve in spletna prodaja, a jih je epidemija, ki je v zadnjem poldrugem letu močno omejila naše gibanje, vinarjem pa praktično odvzela stik s potencialnimi novimi kupci, porinila v razvoj ustvarjalnih digitalnih pristopov. Eden od teh je zagotovo virtualna degustacija.
Mateja Čalušič vodi Divina Wine Hub v Šmarju, vozlišče, ki je združilo 12 večinoma predvsem mladih vinarjev slovenske Istre z namenom doseganja večje učinkovitosti pri trženju in prodaji. Primer njihove dobre digitalne prakse so virtualne degustacije.
Virtualna degustacija pravega vina
"Pri virtualni degustaciji prejmejo udeleženci, ki se nanjo prijavijo prek naših digitalnih kanalov, paket vin, nato pa ob dogovorjenem času poteka spletni sestanek, ki traja uro in pol," je povedala vodja vozlišča Divina Wine Hub Mateja Čalušič.
"Udeleženci degustacije nato sledijo navodilom, ki jih posredujemo prek spletne konference in s katerimi jih popeljemo v sommelierski svet ter tudi v svet teh vin. Udeleženci se tako ogromno naučijo o kulturi vina, spoznajo pa tudi prek spleta naše vinarje."
Glavni trg, Šmarje
Do zdaj so izpeljali deset takšnih virtualnih degustacij. "Sprva smo bili nerodni in neizkušeni, morda tudi malo prestrašeni, a smo se sproti izpopolnjevali in bilo je vedno lažje. Udeležence smo spodbujali tudi z nagradnimi igrami, na vsaki virtualni degustaciji je bilo do 50 ljudi iz vseh delov Slovenije," je povedala voditeljica šmarske vinarske povezave.
Med epidemijo nujno, po njej pa izjemno koristno
"Združevanje je nujno potrebno in dobrodošlo, ker smo skupaj močnejši," nam je povedala sodelujoča vinarka Mojca Bordon iz Dekanov. V virtualnih degustacijah vidi same pozitivne stvari: "Spoznali smo nove ljudi, ti pa so spoznali naše izdelke."
Bordonova sicer ne pričakuje, da bi virtualne degustacije v celoti nadomestile tradicionalne predstavitve: "Pristen stik je nenadomestljiv, a so virtualne degustacije pomagale doseči tisto, česar s tradicionalnimi metodami ne bi mogli. Toliko bolj, ko je epidemija zaprla vse sejme. Z virtualnimi degustacijami pa bomo nedvomno nadaljevali tudi v prihodnje."
Potrošnik čim bližje proizvajalcu
Deset od 12 vinarjev v Divina Wine Hubu sodeluje tudi v evropskem projektu kratkih dobavnih verig.
Namen je, da v čim krajšem času izdelek pride od proizvajalca do potrošnika, saj je to gospodarno in tudi ekološko, predvsem zaradi manjšega števila prevozov, potrošnik pa tako dobi "najbolj svež" izdelek in z nakupom podpre lokalno proizvodnjo.
"Pristen stik je nenadomestljiv, a so virtualne degustacije pomagale doseči tisto, česar s tradicionalnimi metodami ne bi mogli," je prepričana vinarka Mojca Bordon iz Dekanov.
Pri pametnem vinogradu je odziv hitrejši in ustreznejši
Digitalizacija pa prihaja tudi v vinograde slovenske Istre, nam je pojasnil vinar Rok Ražman iz Gračišča. "Pet vinarjev nas sodeluje v projektu pametnih vinogradov, pri katerem bomo namestili več senzorjev, ki nam bodo omogočili sprotno spremljanje parametrov, ki jih brez njih najbrž ne bi zaznali."
Vinar Rok Ražman je eden od petih, ki sodeluje v pilotskem projektu pametnega vinograda.
S pridobljenimi meritvami in podatki bodo oblikovali modele in s tem tudi predvideli neke neželene dogodke, pravočasno ukrepali, zmanjšali uporabo fitofarmacevtskih sredstev in optimizirali pridelavo, pričakuje Ražman.
Naslednjo sezono bo vinograd že "pametnejši"
Dogajanja in razmere v vinogradu bodo spremljali prek aplikacije na pametnem telefonu. "Ves čas ne moremo biti v vinogradu, a s pametnim vinogradom bomo enako dobro seznanjeni," je prepričan Ražman.
"Ves čas ne moremo biti v vinogradu, a s pametnim vinogradom bomo enako dobro seznanjeni," je prepričan vinar Rok Ražman iz Gračišča.
Prve postavitve senzorjev bi že morale biti v pilotskih vinogradih, a je tudi tu epidemija pokvarila račune. Mladi vinar ob tem vendarle pričakuje, da bo tudi njegov vinograd pametnejši še pred začetkom naslednje sezone.
Digitalizacija je več kot tehnološki pojav
"Digitalizacija ni le tehnološki pojav, ampak je tudi širši družbenopolitični in kulturni pojav," je povedala vodja projektov v digitalnem inovacijskem središču 4PDIH pri Laboratoriju za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Nina Cvar.
V Šmarju se bodo kmalu lahko pohvalili, da njihove pokrajine ne bodo več kvarile žice električne napeljave - poskrbeli so, da bodo vsi tovrstni vodi podzemni.
"Sodelovanje z Divina Wine Hub zato sloni na razvijanju rešitev, ki spodbujajo trajnostne modele digitalne preobrazbe, predvsem pa v ospredje postavljajo potrebe lokalnega, zlasti podeželskega okolja. Takšne rešitve prispevajo k poživitvi teh skupnosti in celo k preprečevanju širših posledic, kot je beg možganov," je prepričana dr. Nina Cvar.
5