Četrtek, 25. 8. 2022, 22.39
1 leto, 8 mesecev
Kriptovalute: septembra prihaja ogromna sprememba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,57
11
Eher (ETH) je trenutno druga najvrednejša kriptovaluta, skupna vrednost vseh ETH v obtoku znaša okrog 200 milijard evrov oziroma približno petino vrednosti celotnega svetovnega trga kriptovalut. Cena enega ETH se je v četrtek gibala pri okrog 1.700 evrih, absolutni cenovni rekord pa je ETH postavil novembra lani, ko je presegel mejo 4.000 evrov.
Ethereum, tehnologijo oziroma verigo podatkovnih blokov (blockchain) v ozadju kriptovalute ether, po bitcoinu druge najvrednejše in najbolj prepoznavne, predvidoma 15. septembra čaka verjetno največja sprememba v njeni sedemletni zgodovini. Ukinja se namreč t. i. rudarjenje, pridobivanje kriptovalute ether z reševanjem kompleksnih izračunov na energetsko zelo požrešnih računalniških sistemih. Ethereum bo od tega datuma dalje deloval po principu Proof-of-Stake (PoS) oziroma dokazovanja lastništva kriptovalute. Čeprav že obstajajo blockchaini, ki so uspešno presedlali na PoS oziroma so bili tako že zasnovani njihovi temelji, v svetu kriptovalut do zdaj še ni bil izpeljan prehod, pri katerem je na kocki toliko kot pri ethereumu. Nekateri načrtovano spremembo primerjajo z menjavo motorjev na letalu med poletom. Mnenja o tem, ali se lahko zgodi tudi nova eksplozija cen, so deljena.
Letno porabi toliko elektrike kot šest Slovenij
Nov ether, torej kriptovaluta verige podatkovnih blokov ethereum, danes v obtok prihaja tako, da več sto tisoč ljudi in podjetij po vsem svetu na svojih računalnikih poganja specializirano programsko opremo, ki rešuje zelo zelo težke enačbe. Tisti, ki jo reši prvi, dobi pravico, da v verigo podatkovnih blokov zapiše nove podatke (doda nov blok), za kar je nagrajen z dvema ethroma (danes okrog 3.400 evrov) in še z nekaj malega drobiža (gas) za plačilo transakcij ethra.
Temu postopku v žargonu sveta kriptovalut pravijo rudarjenje oziroma dokaz opravljenega dela (Proof-of-Work). Po enakem principu deluje tudi bitcoin.
Takole je videti tako imenovana rudarska farma za bitcoin: na tisoče specializiranih računalnikov, ki brenčijo dan in noč.
Kdor torej prej pride, prvi melje oziroma je prvi nagrajen, zato seveda obstaja spodbuda za vlaganje v zmogljivejše računalnike, ki bodo prej rešili uganke. Posledica tega je, da je rudarjenje ethra postalo industrija, ki letno porabi toliko električne energije kot skoraj 20-milijonski Čile (po zadnjih preračunih) oziroma skoraj šestkrat več od Slovenije, emisije CO2 pa so primerljive s finskimi.
Načrtovana sprememba bo žejo ethereuma po elektriki zmanjšala za več kot 99 odstotkov
Že mnogokrat preložena in zdaj za 15. september končno napovedana t. i. združitev ethereuma (The Merge) rudarjenje, torej pridobivanje kriptovalute po načelu Proof-of-Work z brenčanjem računalniških kompleksov, nadomešča z dokazovanjem lastništva kriptovalute (Proof-of-Stake).
Princip je preprost. Vsi, ki bodo želeli v prihodnje prispevati k vzdrževanju ethereuma in ob tem tudi zaslužiti, bodo svoje kriptokovance ether poslali v skupni bazen. Vsak po novem t. i. validator, ne več rudar, bo moral primakniti najmanj 32 enot kriptovalute ether, kar danes znaša okrog 54 tisoč evrov.
Mnenja o tem, ali bo prehod na drugačno tehnologijo pomenil rast cene ali pa je sprememba že všteta v trenutno ceno ETH, so deljena.
Iz bazena bo algoritem nato periodično vlekel "loterijske srečke" – tisti validator, čigar prispevek bo izbran, bo imel pravico, da potrdi naslednji blok ethereuma in si s tem prisluži nagrado. Sistem ne bo zasnovan povsem naključno, saj bodo imeli tisti, ki bodo v skupni fond prispevali več ethra, večjo verjetnost za nagrado, bi pa naj vključeval mehanizme, ki bodo preprečevali centralizacijo, torej da veliki igralci z več ETH ne bi nadzorovali večine platforme ethereum.
Zakaj se omenja združitev ethereuma oziroma "the Merge"?
Prehod z rudarjenja na dokazovanje lastništva (PoS) se bo s tehničnega vidika zgodil z združitvijo dveh že obstoječih verig podatkovnih blokov omrežja ethereum. Prvo, t. i. mainnet, danes uporabljajo vsi, decembra 2020 pa so razvijalci ustvarili še drugo (beacon), ki je pravzaprav to, kar bo predvidoma po 15. septembru postal ethereum.
Druga podatkovna veriga že deluje po principu dokazovanja lastništva oziroma Proof-of-Stake in je bila namenjena preizkušanju tehnologije. Velika združitev oziroma "the Merge" ne bo nič drugega kot prenos podatkov z zdajšnje ethereumove verige podatkovnih blokov (mainnet) na novo, ki bo nato postala glavna veriga podatkovnih blokov v omrežju.
Kakšne so prednosti in kakšne slabosti spremembe, ki jo nekateri primerjajo z menjavo motorjev na letalu med poletom?
Prehod na princip dokazovanja lastništva je po mnenju nekaterih poznavalcev tehnologije v ozadju kriptovalut precej tvegan postopek, ki bo moral biti izvršen zelo hitro, da bo omrežje nemoteno delovalo naprej, in brez samcate napake, saj je na kocki ogromno. Na ethereumu namreč teče na tisoče različnih decentraliziranih aplikacij, katerih delovanje bi bilo ob morebitnih motnjah ogroženo, ogromen dejavnik tveganja pa je seveda tudi tržna kapitalizacija ethra, ki trenutno znaša okrog 200 milijard evrov in predstavlja petino vrednosti celotnega trga kriptovalut.
Tako sta bili videti zadnji dve leti gibanja vrednosti celotnega trga kriptovalut. Vrhunec je bil vsaj za zdaj dosežen novembra lani, ko se je trg bežno spogledoval celo z vrednostjo treh bilijonov (3.000) ameriških dolarjev.
Če bo šlo vse po načrtih, bodo največje prednosti prehoda na PoS očitne takoj: izjemno zmanjšanje porabe elektrike, po navedbah organizacije Ethereum Foundation bo padla za 99,65 odstotka, povečana hitrost omrežja in izjemno zmanjšanje stroškov provizij za izvedbo transakcij.
Relativno lažje in ceneje bo tudi postati validator kot pa rudar: strošek v višini nakupa 32 ethrov za bazen, pa čeprav gre danes za več kot 50 tisoč evrov, je vsaj trenutno še vedno manjši od stroška nakupa računalniške opreme za kompetentno sodelovanje v procesu rudarjenja. Obenem ethrov, namenjenih za validacijo blokov, ni treba vzdrževati, kar pa ne velja za računalniško opremo, ki se lahko pokvari ali povsem odpove. Da seveda ne omenjamo stroškov za električno energijo in prostorskih zahtev, česar pri sistemu PoS ni.
Mnenja o varnosti omrežja, ki temelji na principu dokazovanja lastništva kriptovalute, so deljena.
Kritiki menijo, da je takšen sistem bolj odprt za morebitne napade oziroma še bolj verjetno za konsolidacijo moči, saj nekdo s slabimi nameni potrebuje le dovolj veliko količino kriptovalute, da v omrežju prevzame večino. To je glede na še vedno relativno visoko ceno ethra trenutno malo verjetno, a morda še vseeno izvedljivo bolj kot prevzem nadzora nad omrežjem prek strojne opreme, pri čemer bi bila naložba za nakup in nato še vzdrževanje računalniških sistemov astronomska.
Princip Proof-of-Stake ima vgrajeno tudi varovalko, ki lahko validatorje, za katere je bilo ugotovljeno, da so delovali z nepoštenimi nameni, preprosto odreže od omrežja z uničenjem (burn) njihovih kriptožetonov. To je pri "rudarskem" sistemu nemogoče – ko nekdo prevzame večinski nadzor, torej upravlja 51 odstotkov omrežja, mu bo zelo težko preprečiti nadaljnje zlorabe. To se ne ethereumu ne bitcoinu sicer ni zgodilo še nikoli.
Tako imenovani napad z nadzorovanjem 51-odstotnega deleža omrežja je ena od poglavitnih groženj, ki skupnost razvijalcev kriptovalut in blockchaina skrbi že od samega začetka. Kdor bi z dovoljšno količino računalniške moči nadzoroval 51-odstotkov rudarjenja, bi lahko razveljavljal sicer trajne transakcije kriptovalut in ustvarjal duplikate oziroma jih zapravil dvakrat. Bitcoin in ethereum še nikoli nista postali žrtvi takšne konsolidacije moči, je pa leta 2014 51-odstotni delež v omrežju bitcoina dosegla skupnost rudarjev Ghash.io, ki pa se je nato prostovoljno omejila na manjši, blizu 40-odstotni delež. Žrtvi tako imenovanih napadov 51% sta sicer že postala Bitcoin Gold in Ethereum Classic, klona istoimenskih kriptovalut.
Lahko sprememba vpliva na ceno druge najbolj priljubljene kriptovalute?
O tem, ali se bo ether zaradi napovedanega prehoda na drugačen sistem delovanja v prihodnjih tednih in mesecih podražil, je bilo v zadnjem času prelitega ogromno digitalnega črnila, a enoznačnega odgovora najverjetneje ni.
Nekateri menijo, da je sprememba že všteta v trenutno ceno, saj je ether v zadnjem mesecu zrasel za skoraj 25 odstotkov (13. avgusta je bil še precej višje in se znova približal meji dva tisoč evrov), medtem ko je bitcoin v enakem obdobju zrasel za samo štiri odstotke. Ether je sicer še vedno za približno 50 odstotkov cenejši kot ob začetku leta 2022.
Po drugi strani bi lahko pozitivno pritiskalo na ceno, kar bi pomenilo rast, to, da bo predvidoma 15. septembra rudarjenja konec. Rudarji zaradi velikih stroškov z vzdrževanjem strojne opreme in položnicami za elektriko praviloma prodajajo pridobljene kriptovalute, kar ustvarja prodajni pritisk, ta pa posledično niža njihovo ceno.
Princip dokazovanja lastništva medtem ne le ukinja potrebo po prodaji kriptovalut, temveč t. i. validatorje celo spodbuja, da povečujejo svojo naložbo v bazenu, saj imajo s tem več možnosti za nagrado. To pomeni manj enot kriptovalute v obtoku, kar lahko morda vpliva na premikanje cene navzgor.
Ether bo po prehodu morda postal bolj zanimiv tudi za institucionalne vlagatelje oziroma tehnološka ali druga podjetja, ki želijo na platformi ethereum graditi svoje decentralizirane aplikacije, a jih za zdaj od tega odvračajo okoljski vpliv rudarjenja ethra ali pa visoke provizije za izvedene transakcije.
11