Sobota, 6. 3. 2021, 20.06
2 leti, 10 mesecev
Dan, ko si ljudje niso upali prižgati računalnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,65
1
Programerja, ki je ustvaril računalniški virus Michelangelo, niso odkrili nikoli. Strokovnjaki za računalniško varnost so se v splošnem sicer strinjali, da je šlo najverjetneje za kibernetskega anarhista, in ne za nekoga, ki bi ta virus naredil iz pridobitniških vzgibov.
6. marca 1992, na današnji dan pred devetindvajsetimi leti, je marsikateri domač in služben osebni računalnik ostal nedotaknjen. Mnoge uporabnike je bilo namreč strah, da je njihov računalnik okužen z zloglasnim virusom Michelangelo, ki se je aktiviral zgolj en dan v letu, 6. marca. Čeprav je danes bolj ali manj pozabljen, ima Michelangelo veliko zaslug, da so ljudje zaščito svojih računalnikov pred kibernetskimi grožnjami končno začeli jemati resno.
Virus Michelangelo so prvič zaznali februarja 1991 v Avstraliji. Kdo ga je ustvaril, ni bilo znano, ime so mu nadeli strokovnjaki za računalniško varnost, ki so ga analizirali. Imel je namreč posebno lastnost: na okuženem računalniku je 364 dni v letu miroval, aktiviral pa se je 6. marca. Ker je imel na ta datum med drugim rojstni dan slavni renesančni umetnik Michelangelo, se je virusa oprijelo to ime.
Ko se je Michelangelo 6. marca prebudil iz skoraj celoletnega spanca, je računalniku poskusil zadati usodni udarec. Virus je bil namreč zasnovan za napad na tako imenovani glavni zagonski zapis (master boot record ali MBR), kritično pomembno komponento trdega diska.
Virus Michelangelo se je širil skoraj izključno prek 5,5-palčnih disket. Ko so te sredi 90. let prejšnjega stoletja tako rekoč izginile iz splošne uporabe, je začel izumirati tudi Michelangelo. Zadnji primer okužbe sega v leto 1997.
Ko je Michelangelo 6. marca MBR prepisal z ničlami, uporabnik ni več mogel dostopati do datotek na trdem disku. Za večino žrtev Michelangela je to pomenilo, da je njihov računalnik postal neuporaben.
Ker je bil spočetka lokaliziran na Avstralijo, Michelangelo ni imel pozornosti svetovne javnosti. To se je spremenilo januarja 1992, ko je peščica proizvajalcev računalniške opreme oziroma osebnih računalnikov priznala, da so po svetu pomotoma razposlali nekaj računalnikov in disket s programsko opremo, na katerih je na priložnost čakal Michelangelo.
Apokaliptične napovedi so sprožile množično histerijo
Čeprav je bila resnična številka kompromitiranih računalnikov oziroma disket nizka, obenem pa je šlo v precej primerih za diskete s specializiranimi aplikacijami, ki niso bile namenjene povprečnemu uporabniku, je svet takrat zajela morda prva panika, ki jo je povzročil računalniški virus.
Veliko zaslug za to je imel John McAfee, ustanovitelj računalniškega podjetja McAfee Associates, ki je razvijalo protivirusne programe. McAfee je za ameriške medije februarja 1992 napovedal, da bo virus Michelangelo na globalni okužil do pet milijonov osebnih računalnikov in jih uničil vse do zadnjega.
Virus Michelangelo je bil za Johna McAfeeja in njegovo podjetje zlata jama. Prodaja protivirusnih programov, ki jih je razvijalo podjetje McAfee Associates, je poskočila v nebo, leta 1992 pa so se tudi uvrstili na newyorško borzo z vrednotenjem v višini 42 milijonov dolarjev. Do Michelangela je bil McAfee majhno podjetje z le 12 zaposlenimi, danes pa to znamko pozna tako rekoč ves svet.
Pet milijonov je bila za tisti čas ogromna številka. Le malce več računalnikov, šest milijonov, sta leta 1992 po vsem svetu prodala dva takrat največja proizvajalca, IBM in Apple.
Čeprav so ocene posledic, ki bi jih prinesel 6. marec 1992, do nastopa tega datuma postajale vse bolj zmerne - do 2. marca je McAfee napovedoval le še milijon računalniških žrtev - skrbi uporabnikov niso pojenjale. Pred trgovinami z računalniško opremo so se prvič v zgodovini vile vrste kupcev protivirusnih programov, ki so lahko virus Michelangelo odstranili še pred strašnim 6. marcem.
Tistim, ki protivirusnega programa niso kupili in namestili, so strokovnjaki priporočali, naj 6. marca sploh ne vklopijo osebnega računalnika.
Nekateri iznajdljivi uporabniki so se medtem znašli tako, da so na računalnikih datum vnaprej prestavili na 7. marec in tako preskočili zloglasnega šestega.
Zakaj je v resnici dobro, da se nam je zgodil Michelangelo
Petek, 6. marca 1992, je prišel in minil brez računalniške apokalipse. Izkazalo se je, da so bila opozorila vsaj tisočkratno pretirana. Michelangelo je po najbolj pesimističnih ocenah po vsem svetu prizadel zgolj nekaj tisoč računalnikov.
Virus bi se pojavil 6. marca na okuženih računalnikih, če bi ti še kje obstajali, a se to ni zgodilo že 25 let. Njegove posledice pa so bile bolj daljnosežne in dejansko predvsem pozitivne.
Zaradi Michelangela je precej uporabnikov namreč resneje začelo jemati kibernetske grožnje. Šele po Michelangelu se je tudi začela množično širiti mentaliteta, da je treba po nakupu novega računalnika nanj takoj namestiti protivirusni program.
Preberite tudi:
1