SiolNET. Digisvet Novice
4,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Boleče" živali Jadranskega morja, v katere ni pametno bezati

4,80

termometer

Jadransko morje, ribe, ribiše, živali
Foto: Thinkstock

Možnosti, da bi kopalec v Jadranskem morju naletel na žival, ki bi ga lahko resneje poškodovala ali celo spravila v smrtno nevarnost, so zanemarljive, poudarjajo v slovenskem društvu za morske sesalce Morigenos. To sicer ne pomeni, da naravni prebivalci Jadrana, ki lahko človeku povzročijo bolečine, ne obstajajo. Katerim živalim iz Jadranskega morja se je torej pametno ogniti v velikem loku?

Morski pajek

Jadransko morje, ribe, ribiše, živali Foto: Thinkstock

Morski pajek ali tudi morski zmaj je ena od najbolj strupenih rib v Jadranu in tudi v Sredozemskem morju. Na hrbtni plavuti in v bližini škrg ima bodice oziroma trne, iz katerih riba, kadar presodi, da je v nevarnosti, izloča strup. To se lahko zgodi, če na morskega zmaja, ki se po večini zadržuje na peščenem morskem dnu, po nesreči stopi kopalec. 

Strup morskega zmaja lahko pri človeku povzroči izredno hude bolečine, ki lahko trajajo od nekaj ur do nekaj dni, povzročijo pa lahko tudi slabost, mišične krče, omedlevico.

Strokovnjaki priporočajo, da žrtev pika morskega pajka prizadeto okončino potopi v čim toplejšo vodo - od 45 do 50 stopinj Celzija ali še bolj vročo, če bo žrtev to lahko prenesla -, saj strup morskega pajka pri višjih temperaturah postane nestabilen in preneha delovati.

Do pika morskega pajka lahko pride tudi med ribolovom, če ribič ne ve, katero ribo je pravzaprav ulovil, in jo poskusi prijeti.  |  Foto: Hans Hillewaert, CC BY-SA 4.0 / Wikimedia Do pika morskega pajka lahko pride tudi med ribolovom, če ribič ne ve, katero ribo je pravzaprav ulovil, in jo poskusi prijeti. | Foto: Hans Hillewaert, CC BY-SA 4.0 / Wikimedia

V slovenskem društvu za morske sesalce Morigenos sicer mirijo, da je nevarnost za kopalce v Jadranu, kar zadeva bližnja srečanja z morskim pajkom, precej majhna, saj se riba praviloma ne zadržuje v plitvinah, kjer bi bilo nanjo mogoče stopiti. 

Rdeča bodika ali velika škarpena

Jadransko morje, ribe, ribiše, živali Foto: Thinkstock

Rdeča bodika je še ena riba s strupenimi in bolečimi bodicami, pri kateri pa je verjetnost, da jo srečamo kot kopalci, ki se najraje držijo obale, še precej manjša kot pri zgoraj omenjenem morskem pajku. Bodika namreč živi na globini od 20 do 30 metrov, z njo pa so največkrat v stiku ribiči, saj se zaradi številnih izrastkov zelo rada zaplete v njihove mreže, in potapljači s harpunami.

Bodika med podvodnimi lovci sicer velja za prestižnejši plen, saj je zelo cenjena na krožniku. 

Osa, pajkojeda osa, tarantula hawk Digisvet Pozabite sršene - to so žuželke z res pošastno bolečimi piki

Če pridemo s stik s strupenimi bodicami te ribe, moramo ukrepati podobno kot pri morskem pajku. Iz kože moramo čim prej odstraniti morebitne ostanke bodic, prizadeti del telesa pa spraviti v stik z vročo vodo, priporočljiv je obisk zdravstvenega doma. Zdravniki tudi odsvetujejo izsesavanje strupa iz rane. 

Mesečinka

Jadransko morje, ribe, ribiše, živali Foto: Thinkstock

Mesečinka je najbolj strupena meduza v severnem Jadranu. Osrednji del telesa meduze ni velik, saj premer njenega klobuka v povprečju meri samo deset centimetrov, ima pa zelo tanke lovke, ki so lahko dolge več metrov.

Če se plavalec dotakne mesečinke tam, kjer ima ožigalke, se sproži obrambni mehanizem meduze, kar pomeni, da v plavalčevo kožo izbrizga strup. Ostro bolečino bo na mestu ožiga začutil takoj, koža se bo tam obarvala rdeče. Nesrečnika, ki se je huje zapletel v mesečinkine lovke, lahko doletijo tudi slabost, zaspanost, glavobol. Brazgotina lahko na mestu ožiga vztraja več let. 

Novice Top 10 najbolj agresivnih živali na svetu #fotozgodba #video

Ukrepanje v primeru ožiga mesečinke: mesto poškodbe je potrebno sprati z morsko vodo, morebitne preostale lovke je treba odstraniti, a ne z golimi rokami, saj so na njih še vedno lahko aktivne ožigalke, na kožo položimo hladne obkladke. Prizadetega mesta ne smemo nikoli drgniti, saj obstaja možnost, da ožigalke, iz katerih se izloča strup, zarinemo še globlje v kožo.

V društvu za morske sesalce Morigenos sicer mirijo, da so mesečinke predvsem v slovenskem delu Jadranskega morja izredno redke. 

Morske vetrnice

Jadransko morje, ribe, ribiše, živali Foto: Thinkstock

Podobno kot ob morebitnem stiku z meduzo je treba ravnati tudi, če se zgodi ožig morske vetrnice (ali polipa), na katero lahko plavalec ali stopi ali jo zgrabi z roko. Najpogostejši simptomi, ki nastanejo po stiku z morsko vetrnico, so pekoča srbečica, ki sčasoma preide v bolečino, in rdečica na mestu, kjer se je zgodil ožig. 

Srebrnoproga napihovalka

Srebrnoproga napihovalka Foto: Hrvaški inštitut za oceanografijo in ribištvo
Hrvaški inštitut za oceanografijo in ribištvo je z zgornjo fotografijo predvsem ribiče in podvodne lovce pred nekaj leti opozoril na izredno nevarno ribo, ki sicer ni avtohtona prebivalka Jadrana, a so jo ujeli že nekajkrat.

Šlo je za srebrnoprogo napihovalko, katere meso vsebuje smrtonosen živčni strup tetrodotoksin, ki povzroči paralizo dihalnih organov, ta pa, če žrtev ne prejme takojšnje pomoči, smrt. Tetrodotoksin je celo bolj strupen od cianida, enega od najbolj zloglasnih strupov. 

Morski ježki

Jadransko morje, ribe, ribiše, živali Foto: Thinkstock

Kljub temu, da so povsem pasivni, so morski ježki za kopalce v Jadranskem morju najverjetneje najbolj realna nevarnost za poškodbe ob stiku s katero od morskih živali.

Nepazljiv kopalec lahko slabo vidnega morskega ježka, ki se je ugnezdil med dve skali, pohodi mimogrede. To je lahko zelo boleča izkušnja, saj je lupina morskega ježka zaščitena z ostrimi bodicami.

Reka Cetina, izvir reke Cetine Digisvet Pozabljena hrvaška luknja "brez dna", v kateri je umrl Slovenec

Bodice lahko prodrejo globoko v kožo in se prebijejo celo do kosti ali živčevja. Ker se pogosto odlomijo, ostanejo v koži in rana se lahko, če jih ne odstranimo takoj, zagnoji. Zdravniki priporočajo, da mesto vboda namažemo s kisom, saj ocetna kislina raztopi površino bodic, zaradi česar jih lahko nato lažje izvlečemo iz kože. Če se je ježkova bodica zarila pregloboko, pa bo treba k zdravniku. 

Ob ježkih v slovenskem društvu za morske sesalce Morigenos opozarjajo tudi na školjke oziroma školjčne lupine, na katerih se lahko kopalec ali sprehajalec ob obali močno poreže oziroma se nanje napiči podobno kot na morskega ježka.

Kaj pa morski psi?

Jadransko morje, ribe, ribiše, živali Foto: Thinkstock
S statističnega vidika možnosti, da bi kopalca v Jadranskem morju napadel morski pes, skoraj ni. Tovrstni incidenti so v Jadranu namreč izredno redki. Zadnji se je zgodil oktobra 2008, ko je pri Hrvaškem otoku Visu veliki beli morski pes, ki je najverjetneje zataval v Jadransko morje, ugriznil slovenskega potapljača Damijana Peska in mu huje poškodoval nogo. 

Zadnja smrtna žrtev napada morskega v Jadranskem morju je bil zdaj že davnega leta 1974 Nemec Rolf Schneider, ki mu je veliki beli morski pes med srečanjem pri Omišu zadal tako hude rane, da je kljub hitremu ukrepanju drugega plavalca, Italijana, izkrvavel na obali.

Morski psi so v Jadranskem morju do zdaj sicer ubili 11 ljudi. Ena od njih je bila leta 1934 tudi Slovenka, 17-letna Vera Novak, ki ni upoštevala opozoril ribičev in odplavala proti odprtemu morju. Očividci so v njeni bližini z obale opazili plavut morskega psa, Vere pa nato niso več videli, ker jo je najverjetneje odvlekel v globino. 

Preberite tudi:

Maldivi, tropski otok Digisvet Bo kmalu konec potovanj na te rajske tropske otoke? Valovi, morje, nevihta Digisvet Sredi morja so našli smrtonosno praznino, veliko za štiri Slovenije Fotografije Digisvet Deset na videz navadnih fotografij, ki skrivajo temačno zgodbo

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 27
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin