Torek, 25. 8. 2009, 14.20
8 let, 7 mesecev
Nasilja v družini se je potrebno lotiti iz vseh zornih kotov
To je ena od ugotovitev ob zaključku dveletnega raziskovalnega projekta Načini uveljavljanja evropskih smernic o nasilju nad ženskami, otroki in mladimi: Dobre prakse in priporočila, ki so jih predstavili na novinarski konferenci na Filozofski fakulteti.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu zanemarjeno
Raziskovalci opozarjajo, da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu na agendi predvsem zaradi EU. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu je bilo po njihovih besedah še do nedavnega v vseh raziskanih državah zanemarjeno področje. Šele z vstopom v EU so države pričele pospešeno dopolnjevati kazenske zakonike, kakor tudi organizirati medijske kampanje ter raziskave tega področja.
Na področju nasilja v družini na evropski ravni raziskava ugotavlja, da ne obstaja nič obvezujočega. Medtem ko so v desetih državah vključenih v raziskavo evropske direktive implementirali tako rekoč brez izjeme, je povsem drugače s številnimi priporočili, ki so jih sprejeli evropski svet, parlament in komisija – te v državah članicah pogosto ignorirajo. Zato se zdi raziskovalcem toliko bolj zaskrbljujoče, da do tega trenutka EU glede nasilja v družini ni sprejela niti enega obvezujočega dokumenta.
Če je ocena kazenskih zakonodaj ugodna pa bi po besedah raziskovalcev to težko trdili za zagotavljanje ustrezne podpore in pomoči žrtvam. Države namreč ne vodijo centralnih baz podatkov o kapacitetah v zatočiščih ali te informacije celo skrivajo, ker ne izpolnjujejo priporočenih standardov unije. En družinski prostor na 50 tisoč prebivalcev zagotavljajo le na Češkem, Malti in Poljskem. V Estoniji, na Poljskem in Sloveniji imajo težave pri iskanju primerne nastanitve hendikepirane ženske, ter v vseh državah ženske, ki so odbisne od drog, saj običajno nimajo vstopa v zatočišča. V nobeni od držav ne zagotavljajo posebnega zatočišča za otroke, ki so žrtve nasilja v družini, ampak jih nastanijo v prevzgojnih domovih in drugih neprimernih institucijah. Tudi za žrtve trgovanja z ljudmi so kapacitete v večini držav nezadostne.
Raziskava še ugotavlja, da je veliko premalo izobraževanj za tiste, ki delajo z žrtvami kot tudi, da države v večini primerov niso zakonsko uredile vloge nevladnih organizacij pri pripravi zakonodaje.
Omenjen projekt je vodila in koordinirala raziskovalna skupina na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Milice Antić Gaber.