Leto vročih poročil o podnebnih spremembah

Prizadela je osnovne elemente življenja ljudi po svetu - dostop do vode, proizvodnjo hrane, zdravje in okolje. Na stotine milijonov ljudi bi lahko trpelo lakoto, pomanjkanje vode in poplavitev obale zaradi segrevanja sveta, so opozorila, ki jih lahko zasledimo v mnogih poročilih, ki so jih različne vlade in organizacije opravile v letu 2007.

Najhujšim posledicam se še da izogniti

Angleški ekonomist Nicholas Stern v svojem poročilu o ekonomiki podnebnih sprememb ugotavlja, da se še da izogniti najhujšim posledicam spremembe podnebja, vendar je treba takoj in odločno ukrepati. Kot ugotavlja v poročilu, bodo koristi odločnih in zgodnjih ukrepov veliko večje kot gospodarska škoda, če se ne bo ukrepalo.

Skupni stroški in tveganja spremembe podnebja bi bili v primeru neukrepanja vsako leto enaki izgubi vsaj petih odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Če bi upoštevali širši spekter tveganj in posledic, bi se lahko ocenjena škoda zvišala na 20 odstotkov BDP ali več, ugotavlja. Nasprotno bi lahko stroške ukrepov - zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da bi se izognili najhujšim posledicam spremembe podnebja - vsako leto omejili na približno odstotek svetovnega BDP.

Dolgoročno se bo temperatura zvišala za pet stopinj Celzija

V primeru, da se ne bo storilo ničesar za zmanjšanje emisij, bi lahko koncentracije toplogrednih plinov v ozračju že leta 2035 dosegle dvojno vrednost glede na predindustrijsko raven, posledično pa bi globalna temperatura porasla za več kot dve stopinji Celzija. Dolgoročno naj bi obstajalo več kot 50 odstotkov možnosti, da se bo temperatura zvišala za več kot pet stopinj Celzija.

Potreben urgenten odziv Posledicam teh sprememb se ne moremo več izogniti, so le vprašanje časa, je povedala predavateljica, direktorica okoljske nevladne organizacije Umanotera Vida Ogorelec Wagner. Ob tem je poudarila, da je potreben "urgenten odziv", saj bo naslednjih 10 let odločilnega pomena. "Po tem obdobju bo po vsej verjetnosti prepozno", je opozorila.

Podnebne spremembe imajo škodljive posledice za življenjsko okolje v morju Skupni raziskovalni center Evropske komisije v poročilu o posledicah podnebnih sprememb na evropske obalne vode in morja ugotavlja, da imajo podnebne spremembe škodljive posledice tudi za življenjsko okolje v morju. Poročilo poudarja, da bi morala biti vsaka politika v boju proti klimatskim spremembam usmerjena tudi na človekovo izkoriščanje morja in zagotavljati trajnostno upravljanje z morskimi vodami.

Izumrtje grozi skoraj tretjini živalskih in rastlinskih vrst

Svetovni voditelji in predstavniki okoljevarstvenih skupin so se odzvali na poročilo ZN o posledicah segrevanja ozračja, v katerem svetovni klimatologi med drugim opozarjajo, da zaradi globalnega segrevanja ozračja grozi izumrtje skoraj tretjini živalskih in rastlinskih vrst. Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah IPCC v svojem poročilu opozarja, da bodo posledice klimatskih sprememb čutile vse celine, najbolj bodo prizadete najrevnejše države, skoraj tretjini živalskih in rastlinskih vrst pa grozi izumrtje.

Zadnja leta so tudi v Sloveniji rekordno topla Tako kot drugje po svetu smo tudi v Sloveniji v zadnjih letih priča posledicam podnebnih sprememb, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov in ki se med drugim kažejo v vse toplejšem vremenu. Zadnja leta so v Sloveniji rekordno topla, zelo zaskrbljujoč pa je trend zadnjih osmih mesecev, ki so vsi močno pretopli, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da je problem podnebnih sprememb bolj večplasten, kot si mnogi predstavljajo. Da so v Sloveniji zadnja leta rekordno topla, kaže podatek, da je deset najtoplejših let po letu 1850 bilo med leti 1992 in 2006.

Paket ukrepov nemške vlade

Nemška vlada je v začetku decembra sprejela paket ukrepov za boj proti podnebnim spremembam, ki so po besedah vlade med najbolj ambicioznimi tovrstnimi ukrepi, sprejetimi kjerkoli na svetu. Nemčija si bo med drugim prizadevala za uporabo obnovljivih virov energije, ki naj bi do leta 2020 zagotavljali med 25 in 30 odstotkov vse potrebne energije v Nemčiji. Poleg tega bodo s subvencijami tudi vzpodbujali nadgradnjo domačih ogrevalnih sistemov v okolju prijazne sisteme.

Na ministrskem zasedanju pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah UNFCCC so v sredini decembra soglasno sprejeli časovni načrt dvoletnih pogajanj, ki naj bi do leta 2009 vodila do novega sporazuma na svetovni ravni glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb. V skladu s časovnim načrtom naj bi nato novi sporazum stopil v veljavo po koncu leta 2012, ko se bo končalo prvo obdobje obveznosti Kjotskega protokola.