Ob 20. obletnici vrhovnega sodišča opozorila o političnih pritiskih na sodstvo

Na slovesnosti ob 20. obletnici vrhovnega sodišča sta tako predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša kot predsednik republike Danilo Türk izpostavila politično in medijsko kritiziranje sodstva ter pomanjkljivo spoštovanje sodne veje oblasti. Sporno se jima zdi tudi vlaganje tožb in ovadb zoper predstavnike pravosodja.

Türk meni, da se krepi politična instrumentalizacija prava Masleša je v slavnostnem govoru ocenil, da smo priča medijskemu sojenju in neuravnoteženim razpravam o odprtih zadevah, in to celo v akademskih krogih. Tudi po Türkovem mnenju bi morala praksa "brezobzirnega političnega in medijskega kritiziranja" zbujati skrb. Tovrstno kritiziranje je postala moteča stalnica javnega življenja, je še dodal Türk, ki meni, da se krepi politična instrumentalizacija prava.

Türk: Ali je pravosodje dovolj dobro zaščiteno pred politično motiviranimi pritiski? Ta cinični odnos do prava in pravosodja se po Türkovih navedbah najbolj ekstremno izraža v primerih, ko se nosilci politične ali gospodarske moči znajdejo v položaju osumljencev ali obtožencev. V takih primerih slišimo tudi povsem neverjetne in napadalne izjave o nekakšnih zarotah, v katerih naj bi sodelovalo tudi sodstvo, je še dejal predsednik republike. Zato se, kot je opozoril Türk, pojavlja vprašanje, ali je pravosodje dovolj dobro zaščiteno pred politično motiviranimi pritiski.

Masleša se je osredotočil tudi na 20-letno zgodovino delovanja vrhovnega sodišča Masleša pa se je osredotočil tudi na 20-letno zgodovino delovanja vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v samostojni Sloveniji. Sodni zaostanki se odpravljajo in zmanjšujejo do obvladljivih okvirov, vrhovno sodišče pa se vse bolj uveljavlja kot vrh sodne uprave, je dejal. Kot veliko pridobitev je omenil ustanovitev Sodnega sveta, spomnil pa je tudi na odpravo nesorazmerij med plačami funkcionarjev. Način udejanjanja te uskladitve je po njegovem mnenju dokaz o odnosu drugih dveh vej oblasti. Tak odnos po Masleševi oceni nosi sporočilo o nespoštovanju sodstva kot tretje veje oblasti.

Izpostavila pomen trajnega sodniškega mandata Oba slavnostna govornika sta izpostavila tudi pomen trajnega sodniškega mandata. Türk je opozoril, da je treba zavrniti zamisli, ki navidezno stremijo k učinkovitosti pravosodja, v resnici pa ogrožajo njegovo integriteto. Med te zamisli pa se po njegovih besedah prištevajo tudi predlogi za ukinjanje trajnega mandata sodnikov in s tem "njihovega periodičnega izpostavljanja volitvam v političnih organih".

Da je trajni sodniški mandat ena najpomembnejših pridobitev, pa je dodal Masleša. Po njegovem mnenju bi neodvisnost sodnika bila prazno načelo, če bi moral sodnik po izteku mandata na preizkušnjo v postopek ponovne izvolitve. Trajni sodniški mandat je zadnje, čemur bi se sodniki lahko odrekli, predvsem zaradi pravice drugih do neodvisnega sodnika, je zato pojasnil Masleša.

Slovesnosti so se sicer udeležili predstavniki vseh najvišjih institucij s področja pravosodja. Poleg Türka so tako na slovesno občo sejo prišli minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, generalni državni tožilec Zvonko Fišer, generalni državni pravobranilec Boštjan Tratar, predsednik Sodnega sveta Miro Cerar in predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek. Prišel je tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.