MNZ: Če izvajamo zakonsko predpisane naloge, to ni pritisk na tožilstvo

Na ministrstvu za notranje zadeve so se odzvali na današnje besede generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, ki je dejal, da se je z zahtevo notranjega ministra, ki opravlja tekoče posle, Vinka Gorenaka, da državnotožilski svet pripravi poročilo o zatrjevanih kršitvah na vrhovnem državnem tožilstvu, prvič predlagalo razrešitev generalnega državnega tožilca. Fišer je na novinarski konferenci tudi opozoril na "vpletanje" notranjega ministrstva v tožilstvo, med drugim s pritiski, "ki so se kazali v šikanoznih nadzorih". Ob tem je izrazil presenečenje, da se tako zahteva za pripravo poročila kot napovedani neposredni pravosodni nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem državnem tožilstvu nanašata na isto zadevo - imenovanje Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Izvajanje zakonsko predpisanih nalog ne more biti pritisk, pravijo na ministrstvu Na notranjem ministrstvu so se na Fišerjeve navedbe odzvali s pojasnilom, da izvajanje z zakonom predpisanih nalog ne more pomeniti pritiska. Kot navajajo, zahteva za izdelavo poročila in nadzor nista podani v isti zadevi. Neposredni pravosodni nadzor je odrejen za pregled zadev državnotožilske uprave, ki so se izvajale pred imenovanjem Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Pripravo poročila pa minister zahteva, ker treba državnotožilskemu svetu omogočiti, da odloči, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za Fišerjevo razrešitev, saj zadev državnotožilske uprave po oceni ministrstva ni opravljal v skladu s predpisi. Že prejšnji teden so na ministrstvu pojasnili, da je upravno sodišče ugotovilo, da se je v postopku predlaganja in imenovanja Škrleca kršilo zakon. Brezigarjeva ni edina, ki se na tožilsko mesto vrača iz politike Navedbe Fišerja, da je bil prenos pristojnosti nad tožilstvom morda izpeljan tudi z namenom, da se odstavi "očitno motečega generalnega državnega tožilca", nikakor ne vzdržijo, dodajajo na ministrstvu. To dokazujejo tudi dejstva, ki jih je navedel generalni državni tožilec sam, torej da ima minister v postopku razrešitve generalnega državnega tožilca le možnost vložiti zahtevo za pripravo poročila. Kakšno zvezo z zahtevo za pripravo poročila ima dejstvo, da tožilci lahko po zakonu aktivno sodelujejo v politiki, ministrstvu ni jasno. Državna sekretarka na MNZ Barbara Brezigar, ki jo je danes omenjal Fišer, po navedbah ministrstva ni edina, ki se iz politične funkcije vrača na državno tožilstvo. Integriteta tožilca se kaže z izvajanjem tožilskih nalog Poklicna, osebna in strokovna integriteta se ne kažeta v tem, ali je državni tožilec aktiven oziroma je bil aktiven v političnem življenju ali ne, pač pa v tem, kako kot politik in kot državni tožilec izvršuje svoje naloge, so prepričani na MNZ. Ob tem so dodali, da je državnotožilski svet ne tako dolgo nazaj nekdanjega državnega sekretarja po poteku njegove funkcije kot najustreznejšega kandidata izbral za višjega državnega tožilca. "Takrat generalni državni tožilec ni imel problemov s poklicno, osebno in strokovno integriteto," so zapisali na MNZ.