Zapleteno sojenje za bombne napade v romskih naseljih

Izvedenka Irena Zupanič Pajnič z Inštituta za sodno medicino je pojasnila tehnike analiz bioloških sledi in poudarila, da se je v štirih letih, odkar je nazadnje pričala, na tem področju veliko spremenilo. Podala pa je tudi pojasnilo glede uporabe statističnega izračuna za preverjanje hipotez tožilstva in obrambe na podlagi opravljenih DNK-analiz. Nato je sodišču predstavila strokovni članek na to temo. Pojasnila je, da sta za analiziranje bioloških sledi na voljo dve tehniki, in sicer konvencionalna tehnika ter tehnika s povečevanjem ciklov, v konkretnem primeru pa so uporabili klasično, konvencionalno tehniko analize DNK-ja, pri čemer je poudarila, da niso opravili negativne kontrole, s katero ugotavljajo čistost DNK-ja (oziroma možnost prisotnosti drugih DNK-jev). Prav na odsotnost negativne kontrole pa se je spravila obramba treh obdolžencev. Kot je poudaril eden od zagovornikov Tomaž Bromše, je v članku, ki jim ga je posredovala izvedenka, navedeno, da je pri statističnem izračunu v enem od korakov v formuli vključena tudi vrednost negativne kontrole, ki pa je v primeru Dobruške vasi ni. Na vprašanje, kaj to pomeni za celoten statistični izračun, mu je izvedenka odgovorila, da odgovora na to ne ve, da pa se lahko pozanima pri avtorju članka. Kot je dejala, pa gre za napako, ki je ni mogoče popraviti. Kot priče sta bila vabljena tudi Miha Mustar in Aleksander Regent. Sodišče in tožilstvo je predvsem zanimalo, ali je še kaj gradiva za morebitno novo analizo. Mustar je dejal, da tega ni, medtem ko je Regent dejal, da ne ve, da bi bilo to treba preveriti. Dodal pa je, da gradiva niso nikoli dajali naprej. Tožilstvo je v nadaljevanju podalo predlog, naj se opravi statistični izračun, s čimer pa se obramba ni strinjala, saj ta nima smisla, če ni ključnega pogoja zanj, in sicer vrednosti negativne kontrole. Sodišče je še zanimalo, ali bi eventualno odrejeni izračun o statistični verjetnosti hipotez tako obrambe kot tožilstva privedel do tega, da bi bila določena oseba, za katero je bila do zdaj ugotovljena določena stopnja verjetnosti, da je t. i. donor bioloških sledi, izključena kot takšna. Po mnenju izvedenke najverjetneje takšna oseba ne bi bila izključena, da pa je treba to izračunati za vsak konkreten primer posebej. Enkrat krivi, drugič nedolžni … Najprej je novomeško sodišče septembra 2006 trojico spoznalo za krive in Schullerja ter Podlogarja obsodilo na 30 let zapora, Žižmonda pa na 10 let in 10 mesecev. Višji sodniki so po pritožbah potrdili le del sodbe, ki se je nanašal na Praznika in Revinška, spoznana pa sta bila za nedolžna, in še del sodbe, po katerem mora Podlogar zaradi prometa z orožjem odsedeti 10 mesecev. Preostalo je romalo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje, to pa je tokrat razsodilo, da so oproščeni obtožb, a so se združili po naročilu neznane osebe in izvedli bombna napada v naselju Brezje in Dobruška vas. Spis pa se je po pritožbenem postopku znova znašel na višjem sodišču, ki je tudi tokrat zadevo poslalo v ponovno sojenje nazaj v Novo mesto. Schuller, Žižmond in Podlogar so bili znova oproščeni. Po nadaljnjih pritožbah so višji sodniki vzeli zadevo v svoje roke in trojico obsodili. Schullerja na 30 let, Podlogarja na 20 let, Žižmonda pa na osem let in tri mesece zapora. Znova so sledile pritožbe. In tokrat so vrhovni sodniki svojim kolegom na višjem sodišču razveljavili sodbo ter jim naložili ponovno sojenje.