Poligon utvar

Tisti, ki po njem skačejo po "službeni" dolžnosti, še niso bili na dopustu in so delali zagnano, kot se v vročih dneh pač da. Poglejmo, zakaj je MOL nergače tokrat poskušal utišati drugače kot sicer – z informacijo o gradnji poligonov za varno vožnjo.

MOL je namreč javnosti posredoval oceno o tem, koliko takih poligonov v Sloveniji bi moralo biti, da bi zadostili potrebam, ki bodo morebiti nekoč obstajale. Z oceno se lahko načeloma strinjam, saj sva jo skupaj s sodelavcem oblikovala sama. Pred približno dvema letoma pa sem jo sam predstavil javnosti z željo, da "država ", predvsem ministrstvo za notranje zadeve, z gradnjo poligonov ne bi naredila enake napake, kot jo je s tehničnimi pregledi, avtošolami in še čim. Ni se prijelo in reč gre zdaj tako, kot pač gre.

A bolj kot to je zanimivo, da se zaplet s kupljenim, prodanim, preprodanim ter s spremenjeno namembnostjo kontaminiranim zemljiščem rešuje tudi z informacijo o tem, da MOL pospešeno išče prostor, kjer bo stal ljubljanski poligon varne vožnje. To pa ni več kar tako. Poligon varne vožnje se lepo sliši in je lepa tema. Če se župan s to mislijo res poigrava, ni ne prvi ne edini župan, ki to v tem letu počne. Vprašanje pa je, kaj si kdo predstavlja in kaj pričakuje od udeležbe občine ali/in države pri poseganju na to področje.

Na nasprotnem koncu Ljubljane, in prav tako znotraj avtocestnega obroča, smo s sodelavci že dva meseca v resnih pogajanjih za odkup zemljišča, ki bi morebiti omogočalo izgradnjo takega centra. Medijska tema o zemljišču, ki je bilo kupljeno za malo denarja in bo namenjeno za izgradnjo poligona varne vožnje, torej mora vzbuditi zanimanje. Bo ta zemlja za malo denarja na voljo tistim, ki bi tak center radi zgradili in ga znajo upravljati? Se bo cena vmes močno spremenila? Bosta dober namen in njegova širša družbena pomembnost užila tak status kot stadion? Bo kar v lasti MOL-a ali ga bo morda kupil, gradil in vodil MNZ ali že kakšna agencija v njegovem okrilju?

Podjetniki smo v bistvu skromni; želimo, da se nam na poti iskanja in opravljanja našega dela ne postavlja pretirano velikih ali povsem nelogičnih preprek. Ne gojimo upov, da bi država ustvarila stimulativno okolje, dovolj bo že, da nas pri delu ne ovira. Če država zavlačuje z izplačili svojih obveznosti še, morebiti, nekako razumemo, saj je uprava res velika, tistih, ki nismo njen del, pa je vedno manj. Da pa se deset let ne spravi resno k, na primer, reševanju prometne varnosti, nato pa naenkrat in v nenavadnih okoliščinah postane aktivni akter na polju gradnje poligonov varne vožnje, in to zato, ker so to "zanimive " naložbene poteze, potem je to moteče in razvoju škodljivo razmišljanje, ki zveni kot alibi.

Videl sem kar precej evropskih pa nekaj ameriških in japonskih poligonov in ni redkost, da se je pri njihovem zagonu v neki obliki pojavila tudi država. Včasih, na primer, tudi cerkev. Vselej gre za širše družbeno koristne vsebine/prostore, kot so na primer tudi športni objekti. Zato se takšna zemljišča neredko prodajo ali oddajo po netržnih cenah – še posebej, ko zemljišče nima druge vrednosti in ni primerno za bivalno ali delovno okolje in ko ne prinaša večjih dodatnih okoljskih obremenitev. Taka zemljišča so običajno ob večjih avtocestnih krakih, letališčih, železniških sistemih, lukah, pod sistemi daljnovodov in podobno. Vse to imamo tudi pri nas in ni treba, da bi padel še kakšen lep in bogat gozd, kot se je (moralo) zgoditi na Vranskem, ali da se mora v ta namen (drago) prodati zemljišče, ki ima še kakšno drugačno uporabno vrednost.