Elektronsko vbrizgavanje

Tehnologija sistema D-jetronic je avtomobilskim inženirjem omogočila zmanjšanje porabe goriva v motorjih, z njo pa so prvič dosegli tudi občutno zmanjšanje izpusta škodljivih snovi v izpušnih plinih v ozračje, ki so ga tedaj začele zahtevati nekatere države, na čelu z ameriško zvezno državo Kalifornijo. Boschev sistem elektronskega vbrizgavanja bencina v motorne valje je zato do leta 1972 uporabljalo že osemnajst avtomobilskih tovarn, med njimi tudi Citroën, Mercedes-Benz, Opel, Renault, Saab in Volvo.

Bistvo sistema D-jetronic je bilo v tem, da je elektronska nadzorna naprava regulirala količino goriva, ki je bilo vbrizgano v izgorevalne komore valjev. To so dosegli s prilagajanjem časa, ko so bili odprti vbrizgovalni injektorji. Poleg temperature in števila vrtljajev motorja je na »odločitve« nadzorne enote vplivala predvsem količina zraka, ki je vstopal v valje. Količino vsrkanega zraka je posredno izmerilo posebno tipalo, ki je pravzaprav merilo tlak v sesalnem razdelilniku. Razvoju sistema D-jetronic je neposredno botroval tudi začetek uporabe električnih črpalk za gorivo, ki so injektorjem zagotavljale stalni tlak goriva.