Duhovnikov varnostni avtomobil

Aurora, kot se je imenoval avtomobil, sicer ni bil prva študija varnostnega avtomobila, saj ga je za nekaj mesecev prehitel "survival car 1", zato pa je bil prvi, ki je tudi zares vozil ter upošteval tudi varnost pešcev. Avtomobil je bil plod štiriletnega projekta samosvojega katoliškega duhovnika očeta Alfreda Juliana iz Connecticuta, ki si je dolga leta prizadeval za izboljšanje razmer v prometu, pri tem pa mu je finančno pomagala tudi njegova kongregacija Red svetega duha.

Pripomočki za varnost

Ker si je prizadeval predvsem za varnost, je oče Juliano v avtomobil vgradil varnostne pasove, bočne ojačitve, zložljiv teleskopski volanski drog in zaobljeno ter močno oblazinjeno armaturno ploščo brez ostrih robov. Prednja sedeža sta se ob trku zasukala za 180 stopinj, da bi obvarovala voznika in sovoznika, kapljičasto vetrobransko steklo pa je preprečevalo, da bi voznik z glavo udaril obenj. V sicer povsem stekleno streho so bili vgrajeni trije močni varnostni loki. Za varnost pešcev je bilo poskrbljeno z zajetnim prednjim odbijačem iz mehke pene, ki je segal daleč pred masko hladilnika, luči in kolesa in naj bi v ublažil posledice morebitnih trkov.

Bankrot zaradi nezanimanja

Kljub karoseriji iz steklenih vlaken se je aurora zaradi vseh dodatkov nazadnje izkazala za izjemno težak in nepraktičen avtomobil, pridobila pa si je tudi naziv enega najgrših avtomobilov vseh časov. Poleg tega je s ceno 12.000 tedanjih dolarjev dosegala najdražje cadillace, zato ji tudi pestra izbira motorjev ni pomagala k prodaji. Oče Juliano je nazadnje doživel finančni polom in bil prisiljen zapustiti cerkev, od avtomobila pa je ostal zgolj prototip.