Domiselni avtomobilski inženir

Ledwinka je v mladosti postal inženir v tovarni Nesseldorf Wagenbau na Moravskem. Njen lastnik Hugo von Roslerstamm se je hotel ukvarjati z avtomobilskim dirkanjem, zato sta pod Ledwinkovim vodstvom nastala dirkalna avtomobila rennzweier in type A, ki sta dosegla nekaj manjših uspehov. Leta 1909 so začeli izdelovati velikoserijski type S. Po prvi svetovni vojni se je Nesseldorf kot del Češkoslovaške preimenoval v Koprivnice, Ledwinka pa je začel razvijati avtomobile, ki jih je imenoval tatra. Za poimenovanje po pogorju Tatre se je odločil leta 1919, ko je poskusni model njegovega avtomobila s štirimi zavorami na ledeni gorski cesti prehitel sankače, ti pa so zavpili: »To je pravi avtomobil za Tatre.« Leta 1923 je na ceste zapeljala tatra T11, nekakšen češkoslovaški ljudski avtomobil. Ledwinka je v širši javnosti postal znan po letu 1934, ko je predstavil svoj prvi aerodinamično oblikovani avtomobil z motorjem v zadku tatra T77. Leta 1936 mu je sledila tudi manjša tatra T97, ki jo je nemški inženir Ferdinand Porsche menda posnemal pri razvoju volkswagna hrošča. Tatra je Porscheja tudi tožila, vendar je proces postal brezpredmeten po nemški okupaciji Češkoslovaške leta 1938. Hitler je tedaj ukazal ustavitev proizvodnje tatre T97, ki so jo izdelali le v 500 primerkih. Do poravnave je prišlo šele po drugi svetovni vojni, ko je Volkswagen Tatri plačal tri milijone zahodnonemških mark. Ledwinko je stalinistična češkoslovaška vlada po vojni po krivem obtožila kolaboracije z nacisti in ga obsodila na pet let zapora. Po izpustitvi leta 1951 je zavrnil delo v Tatri in se preselil v München, kjer je živel do smrti. Po padcu komunizma leta 1992 so ga češke oblasti rehabilitirale. Z razvojem avtomobilov se je sicer ukvarjal tudi njegov sin Erich, ki je za štajersko tovarno Steyr-Daimler-Puch razvil zmogljiva terenska avtomobila haflinger in pinzgauer.