SiolNET. Avtomoto Zanimivosti
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

160 v rdečo

3

termometer

Tisti, ki pravijo, da je promet živ organizem, utegnejo imeti prav, saj velja, da se v prometu vozila in cestna infrastruktura nenehno spreminjajo, kar pa še zdaleč ni vse.

Tu so seveda še ljudje, ki iz prometa naredijo zares živahen organski trio. Poglejmo, kako gibčen je ta organizem.

Dobro je, če zakonske omejitve in napotila, kaj je prav in kaj ne, sledijo spremembam v okolju, ki ga urejajo. Ko je tako, je tudi kršitev manj. Promet je eno izmed področij, kjer so spremembe stalnica. Temeljni zakonski gabariti so preprosti, jasni in kot zapovedi neomajni in ni razlogov, da bi jih načenjali ali kako drugače spreminjali. Manjše zakonske regulacije, ki bi upoštevale nove prometno-informacijske tehnologije, aktualne infrastrukturne rešitve ter seveda zmogljivosti sodobnih avtomobilov, pa so kajpada nujne in se jih ne bi smeli braniti, saj lahko močno povečajo pretočnost, udobje, varnost ...

To, da se je že ob krožiščih zgodil prometni mrk in vprašanje, ali smo zanj krivi nesposobni vozniki, neuspešni projektanti krožišč ali pa kar oboji, ta trenutek ni najbolj akutno vprašanje. Raje poskusimo enkrat gledati naprej in si pri tem ne postavimo majhnih in dosegljivih ciljev, temveč pomerimo više. Recimo, da bi pred naše zakonopisce postavili dva, zanje nedvomno drzna predloga, ki pa v nekih drugih okoljih že dolgo živita in nista prav nič presenetljiva novost.

Najprej tale: naj se hitrost na najbolj varnih in sodobnih delih avtoceste, teh po zagotovilih prometnega ministra zdaj ne manjka, s 130 km/h dvigne na 150 km/h. Če so ceste res tako dobre, kot pravijo, ni razlogov, da se po njih ne bi vozili vsaj 150 km/h. Kot smo na tem mestu že dokazovali, taka hitrostna znamka v tem tisočletju ni dosežek brez primere. Še več, ne obstaja dokaz, da bi hitrost, tudi višja, sama po sebi slabo vplivala na zdravje voznika ali sopotnikov.

Prav tako je jasno, da slogan in plakati, ki so jih za naš denar polepili po vsej deželi in govorijo, da hitrost ubija, grdo zavajajo. Nad predlogom, da bi za zgolj 20 km/h zvišali hitrost, bi morali biti navdušeni tudi zeleni ter morda tudi država. Višja hitrost pomeni večjo porabo goriva, ta prinese v proračun več denarja, kar za "nevladne zelene" pomeni več možnosti za pridobivanje sredstev za posamezne okoljske projekte ... Tako razmišlja veliko zelenih po Evropi in ne vidim, zakaj naši ne bi mogli.

Drugi izziv za živi prometni organizem pa je, da bi se tudi pri nas uvedla možnost zavijanja desno v rdečo. Mislim, da bi bili tudi naši vozniki lahko kos voznicam in voznikom, ki v svojih državah tako že vozijo. Še več, glede na to, da pri nas postaja vedno bolj priljubljen šport vožnja v rdečo tudi v vse druge smeri, se zdi, da bi dal tak ukrep vsem, ki ga prakticirajo, vsaj precej bolj negotov občutek. Podobno je učinkoval poskus v ZDA, ko so izbrani skupini voznic in voznikov v preizkus ponudili "poseben" avto, ki je imel zaradi, tako so jim rekli, posebne sodobne tehnološke opreme posodo za gorivo takoj za sprednjo masko. Saj si predstavljate, kakšna je bila njihova varnostna razdalja in kako umirjeno so preizkušali tak avto. Če se eno ali drugo pri nas kdajkoli uresniči, bom začel verjeti v Dedka Mraza. Hočem reči, v Božička.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin