Sobota, 16. 5. 2026, 4.00
3 tedne
Pogovor s podpolkovnikom in pilotom v vojašnici Cerklje ob Krki
Vojaški poveljnik Janez Kraševec razkriva, kaj gradijo v Cerkljah – in zakaj je to pomembno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,63
Poveljnik 107. letalske baze Janez Kraševec meni, da je zračna obramba izjemnega pomena.
Droni, zračna obramba in nova transportna letala spreminjajo tudi Slovensko vojsko. V vojašnici Jerneja Molana, kjer domuje 15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe, vzpostavljajo enoto brezpilotnih zrakoplovov, pripravljajo nove investicije in širijo zmogljivosti. "Letališče Cerklje ob Krki je sodobno in omogoča dobre pogoje. Tudi pripadniki zavezniških in partnerskih držav ga pohvalijo," pravi poveljnik 107. letalske baze Janez Kraševec. Ena od zadnjih pridobitev sta transportni letali Spartan. Pilot poudarja razliko med različnimi tipi letal: "V Pilatusu se o vsem odločaš sam, v Spartanu pa si del tima in je pomembno sodelovanje."
15. brigada vojaškega letalstva združuje osem enot: 151. helikoptersko eskadriljo, 152. letalsko eskadriljo, 153. letalsko tehnično eskadriljo, 155. eskadriljo bojnih brezpilotnih zrakoplovov, 9. bataljon zračne obrambe, letalsko šolo in 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora na Brniku. Del brigade je tudi 107. letalska baza na letališču Cerklje ob Krki z vsemi letališkimi službami, ki zagotavljajo pogoje za varno letenje.
Z enim od višjih odstotkov pripadnic v obrambni strukturi
"V brigadi je 700 pripadnikov in pripadnic iz vse Slovenije. Gre za zelo raznolike profile z različnimi znanji in licencami," pojasnjuje poveljnik 107. letalske baze podpolkovnik Janez Kraševec. Okoli 15 odstotkov zaposlenih v Cerkljah ob Krki predstavljajo ženske (v Slovenski vojski pa je okrog 18 odstotkov žensk).
Letališče v Cerkljah opisuje kot eno najlepših: "Imamo sodobno infrastrukturo, nove objekte, relativno nove hangarje, gasilni dom. Letališče omogoča res dobre pogoje."
V ospredje prihajajo droni
V ospredje vojaškega razvoja vse bolj prihajajo brezpilotni sistemi. Vlada je aprila letos potrdila dobrih 122 milijonov evrov vreden projekt razvoja vojaških sistemov brezpilotnih zrakoplovov. Lani ustanovljena enota, ki bo prav tako delovala v Cerkljah, je še v fazi razvoja: "Če pogledamo sodobne vojne, še posebej to v Ukrajini, se koncept bojevanja spreminja. V ospredje prihajajo droni, brezpilotna letala in raketni sistemi," dodaja.
V Slovenski vojski je trenutno skupno 41 letal in helikopterjev, ki so večinoma razporejeni v Cerkljah.
Helikopterji za reševanje in transport, tudi prevoz inkubatorjev
15. brigada ima ključno vlogo tudi v sistemu zaščite in reševanja. Dežurne helikopterske posadke so v stalni pripravljenosti v vidnem delu dneva za intervencije v gorah, prometne nesreče in medicinske prevoze, tudi prevoze inkubatorjev. Helikopterji sodelujejo še pri gašenju požarov, v času počitnic pa je zaradi povečanih potreb na Brniku v pripravljenosti dodatna posadka.
"Pomembno vlogo ima tudi letalo Falcon, ki ga uporabljajo za prevoze darovanih organov," pojasnjuje Kraševec. V zadnjih 11 letih je opravilo 128 takšnih poletov.
Lastni laboratorij za gorivo in nove investicije
Na letališču so lani obnovili vzletno-pristajalno stezo, letos pa načrtujejo dokončanje skladišča goriva. "Gre za ključni del infrastrukture, ki neposredno vpliva na varnost letenja," pravi poveljnik. Ob tem razvijajo tudi lastni laboratorij za gorivo.
Podpolkovnik Janez Kraševec med bolj zanimivimi, a manj znanimi službami izpostavlja še gasilsko-reševalni vod, ornitološko in meteo službo.
Pravkar so začeli projekt zaviralnega sistema za letala, kmalu se bodo začela gradbena dela za ploščad, ki bo namenjena razledenitvi letal. Med projekti je še postavitev drugega šotora za letalo Spartan in hangarja za helikopterje.
Načrtujejo tudi nakupe novih helikopterjev, leta 2027 prihaja prva baterija protiraketnega sistema Iris-T, med projekti je tudi gradnja dodatnega skladišča za gorivo. "Potem bomo operativno bolj samozadostni."
"Poseben izziv na letališču so ptice, ki predstavljajo nevarnost trkov z zrakoplovi. Ornitološka služba izvaja ukrepe, ki te nevarnosti zmanjšujejo." Slovenska vojska je prisotna tudi v najvišji pisarni v državi, na Kredarici. Tam oddelek meteo službe skupaj z Arsom zagotavlja zajem in ažurnost vremenskih podatkov. Sodelujejo tudi pri obnovi meteorološke postaje.
Spartan, Krpan in Rusjan
Floto Slovenske vojske sta v zadnjih letih okrepili transportni letali Spartan, poimenovani Martin Krpan in Edvard Rusjan. Uporabljata se za prevoz vojakov in tovora, medicinske prevoze in evakuacije, omogočata pa tudi prevoz padalcev in odmetavanje tovora.
V Slovenski vojski si želijo vsaj še eno letalo Spartan.
Pilot: Ko letiš, razmišljaš samo o tem
Govorili smo tudi z enim od pilotom Spartana, ki je kariero začel na letalih Zlin, nadaljeval na Pilatusu PC-9, zdaj pa leti s Spartanom. Šolanje pilotov se začne že med študijem, vključuje zdravniške preglede, selekcijsko letenje in kasnejša usposabljanja.
O letenju dodaja: "Ko letiš, razmišljaš samo o tem."
Sam je že med študijem opravil osnovne polete, po diplomi pa je bil napoten v šolo za častnike. "Šolanje se nikoli ne konča. Vzdrževati je treba licence in stalno obnavljati znanje," pojasni.
Spodnje fotografije prikazujejo letala Pilatus med poletom.
Kot pravi, so glavne razlike med pilotiranjem Pilatusa in Spartana tip letala, teža in način dela. Hitrosti, ki jih lahko dosegata Pilatus in Spartan, so po besedah pilota podobne.
Za letenje se usposabljajo tudi na simulatorju, kjer simulirajo različne položaje, npr. odpoved motorja. "Šolanje se nikoli ne konča, vzdrževati je treba licence, obnavljati poznavanje sistemov."
V Spartanu poteka komunikacija med štirimi ljudmi, dvema v pilotski kabini (poveljnik zrakoplova in kopilot) in dvema skrbnikoma tovora v zadnjem delu letala. Skrbnika opravljata naloge, povezane s prevozom tovora, ljudi, prerazporeditvijo prtljažnega prostora, vkrcanjem in izkrcanjem tovora ter odmetavanjem.
"V Pilatusu si sam, o vsem se odločaš sam. V Spartanu pa je pomembno sodelovanje in si del tima."
Z letalom vzpostavljajo zračni most z enotami na različnih misijah, med drugim na Kosovu in Slovaškem. Uporabili so ga tudi že za humanitarne namene, na primer za prevoze pomoči za prebivalce Gaze v Jordanijo.
Pilotska kabina je prostorna in omogoča dobro preglednost, tovorni del pa je prilagojen za prevoz ljudi in tovora. Letalo je sposobno leteti kljub zaledenitvi.
Ključno je sodelovanje in zaupanje
Pred poletom morajo urediti več stvari. Če letijo v tujino, morajo prej pridobiti diplomatska dovoljenja in urediti dokumentacijo. Vsak polet je treba ustrezno napovedati. Uskladiti je treba vse podrobnosti poleta (npr. ure odhoda, prihoda, kakšen tovor bodo naložili …), opraviti individualno pripravo s piloti in skrbniki tovora ter letališkimi delavci. Preveriti je treba vreme na poti in destinaciji ter načrt poleta. V letalu so že vsaj uro in pol pred vzletom.
Največja hitrost, ki jo lahko doseže letalo, je 602 kilometra na uro, največja vzletna masa je 31.800 kilogramov. Spartan lahko leti vsak dan, odvisno od vremena in nalog. Te večinoma izvajajo v tujini. V tovornem delu lahko ob upoštevanju vseh potrebnih protokolov hkrati vozijo tovor in posadko.
Ni prostora za napake
Vojaški pilot pravi, da je pri letenju treba odmisliti vse drugo. "Na tak način delujemo, tako smo naučeni." Tudi mlajše generacije učijo tako, saj med poletom "ni prostora za druge misli in napake".
Že na selekcijskem letenju, ki ga ne opravijo vsi, je najpomembneje pokazati, kakšna je tvoja sposobnost napredka, kako hitro si se sposoben učiti iz napak in jih odpraviti.
Sodelovanje z lokalnim okoljem
Vojašnica je tesno vpeta tudi v lokalno okolje. Poveljnik Janez Kraševec meni, da odlično sodelujejo z lokalnim okoljem, na primer z osnovno šolo: "Včasih pravim, da je to kar naša šola, ravno včeraj so imeli pri nas športni dan." Pri simulacijah nesreč na letališču sodelujejo s srednješolskim programom Zdravstvena nega v Brežicah, povezani so z okoliškimi zdravstvenimi domovi, Bolnico Brežice ter gasilskimi društvi. Vojašnica organizira tudi dan odprtih vrat, letos bo v soboto, 6. junija 2026.
Ta dan predstavijo življenje in tehniko na letališču, obiskovalci pa imajo možnost videti, kako je videti vojaška slovesnost. "Za obiskovalce pripravljamo dinamične in statične predstavitve letal in helikopterjev ter drugih enot."
O pomembnosti vojašnice za lokalno okolje smo vprašali tudi Občino Brežice, kjer si želijo, da bi bil del letališča namenjen tudi civilni rabi. Kot zapisujejo na občini, gre za razvojno priložnost, ki bi lahko imela dodatne pozitivne učinke za širše lokalno okolje.
Z ministrstvom za obrambo imajo sklenjen dogovor, po katerem naj bi ministrstvo občini letno namenilo do 600 tisoč evrov sredstev za sofinanciranje investicij v javno infrastrukturo po krajevnih skupnostih na področju letališča. Gre za sofinanciranje vlaganj v lokalno infrastrukturo, ki jo uporablja tudi vojska. V letu 2025 je občina od ministrstva prejela 389.732 evrov za investicije v javno lokalno infrastrukturo, letos pa naj bi prejela 440 tisoč evrov sredstev za sofinanciranje projektov.
Ministrstvo za obrambo za potrebe protipožarne zaščite na letališču sofinancira tudi nakup opreme za prostovoljna gasilska društva v občini Brežice (40 tisoč evrov letno).
