Opel astra GTC 1,6 turbo ECOTEC sport

Forma je dobra. Geni tudi.

Opel se pri izvabljanju vozniških čustev opira na znanje, pridobljeno skozi zgodovino, in izkušnje iz cestnih in dirkaških strojev. Medtem ko z vrha hierarhične lestvice športnih serijskih vozil ponujajo vrhunsko uglašene OPC-stroje, ki so v bližnji in malce bolj oddaljenosti preteklosti tudi iz mene in drugih avtorjev Avtomoto portala zvabili marsikatero hvalo (spomnite se umazanega plesa ob Atlantiku ali borbe z modro zverjo), se spogledovanje s hitrimi ovinki začne že tudi veliko nižje po ceniku.

Model astra kupejevske želje kupcev, podobno kot predhodna, prva generacija, uresničuje z izpeljanko GTC – trivratno, kot puščica ostro karoserijsko izvedbo, ki jo v nasprotju z večino tekmeci segmenta od petvratne sestre, zavezane racionalnosti v oblikovnem smislu, ločuje korenito spremenjen videz. Tudi po štirih letih karoserijskih gub nismo zaznali. Forma je dobra.

200 "konjev" za 22.880 evrov

Poleg videza – zagotovo njenega največjega atributa – astra GTC, opremljena s preizkušenim, 1,6-litrskim bencinskim turbomotorjem z 200 "konji" in (skromno) vstopno opremo enjoy preseneča z dostopno ceno. Uvoznik zanjo zahteva, glede na zmogljivosti (pa čeprav so zaradi teže rahlo okrnjene) razumljivih 22.880 evrov.

Manj zahtevni bodo paketu dodali še palec ali dva večja platišča (v osnovi 17-palčna) in spali mirno, zahtevnejši bodo pobrskali po doplačilnem seznamu in tvegali skok v bližino 30 tisočakov, kot se je zgodilo osebi, ki je konfigurirala testno vozilo. A škode, razen cenovne, seveda ni.

Videz vara, vozne lastnosti ne

"Blefersko" oznako vseeno vzemite z rezervo. Preizkušen avtomobil predvsem v dinamičnem smislu ni razočaral. Veliko maso (1.550 kilogramov) skriva razmeroma dobro vse do skrajnje meje oprijema, ko jo hitro izda podkrmarjenje, odvečni kilogrami pa pridejo do izraza tudi pri naglem spreminjanju smeri.

Takrat občutek lahkotnosti (pre)hitro izgine. Ob tem poudarjamo, da bodo takšnih "skrbi" deležni redki. Velja namreč, da je konfiguracija podvozja absolutna privrženka dinamične vožnje, vzmetenje dobro "pobira" tudi slabše podlage, volan pa je dovolj komunikativen. Navsezadnje so zadnji koloteki širši v primerjavi z običajnimi astrami in stabilnost tudi na tak način izboljšana.

Splošna ocena voznih zmogljivosti je torej glede na namenskost vozila, ki naj bi ovinke večino časa za seboj puščalo v le zmerno hitrem tempu, vendarle zelo pozitivna. Še boljša pa bi bila, če hodi prestavne ročice ne bi bili tako ponedeljkasto dolgi. Preglednost je zaradi karoserijske zasnove slaba, podobno velja za velik obračalni krog.

Utesnjen ambient ji pristaja

Spredaj smo sedeli odlično, hvalimo tudi odlično bočno oporo (v ledvenem in stegenskem predelu) in možnost podaljšanega sedalnega dela (doplačilo), zadaj pa je prostora le povprečno veliko. Bolj motita še dve pri kupejih zmeraj prisotni hibi, ki jim nismo še nikoli zamerili ‒ težaven dostop do klopi in dolga vrata.

Motor je odličen. Le veliko dela ima s kilogrami.

K motorju. 1,6-litrski turbomotor smo preizkusili drugič. Prvič v 132-, tokrat v 147-kilovatni različici. Hvalimo voljo do vrtenja, tihost delovanja v vseh območjih delovanja razen najvišjih, kjer pa se štirivaljnik ne odkupi s športnim renčanjem. Tudi "zagrabi" že zelo zgodaj (pri okoli 1.600 vrtljajih), a so pospeški zaradi razmeroma velike mase vozila blažji od pričakovanj. Razlika v primerjavi s primerljivo zmogljivimi vozili enakega segmenta ni očitna, še manj pogubna, je pa zaznavna.

Povprečna testna poraba je bila 8,8 litra na 100 kilometrov oziroma veliko manjša kot pri 132-kilovatni izvedbi. Številka zlahka še skoči ali drastično upade glede na vzdrževanje določenega sloga vožnje. Zlahka je šlo tudi pod sedem litrov, nekajkrat nad 14.