Nissan qashqai 1,6 dCi X-tronic - trendseter z najboljšo opremo

Zgodba je znana

Nissan je z izvirnim qashqajem leta 2007 redefiniral pogled na spodnji srednji razred vozil. Kdo še potrebuje kombilimuzino, če lahko izbere tudi nekaj višjega, vsaj v teoriji tudi varnejšega in nedvomno veliko bolj trendovskega? Evropa je zagrabila, druge znamke so sledile. Breme pričakovanj je bilo veliko, a Nissan je s predstavitvijo druge generacije le še dodatno potrdil dejstvo, da potrošnika in njegove (raznolike) želje razume zelo dobro.

Velika kolesa za veliko pogledov in malo manj udobja

Qahsqai je že v osnovi, ne glede na izbiro opreme, opazenjši od predhodnika, 19-palčna platišča (del opreme tekna) pa njegov postavljaški status dvigneta na novo raven. Dobro za videz, malenkost manj dobro za vozno udobje.

Nizkopresečne pnevmatike so poleg poudarjanja pomanjkljivosti voznih podlag prispevale tudi kakšen odvečni decibel.

A tej (manjši) pomanjkljivosti niti v sodelovanju z nadpovprečno glasnim vrtinčenjem vetra ob ogledalih pri višjih hitrosti (prenova bo najbrž prinesla izboljšano izoliranost kabine) ne uspe zasenčiti dejstva, da je vzmetenje vzorno prilagojeno bolj in manj zahtevnim voznikom, vozniška izkušnja pa je na splošno prijetna.

Kljub le zmerni natančnosti in odzivnosti krmiljenja (nissan X-trail ima podobno težavo) vozne zmogljivosti ostajajo na visoki ravni. Občasno navdušijo celo v ovinkih.

Kabina je zelo kakovostna, manjkajo pike na i

Kakovost materialov je nesporna, oblika jasno izraža svoje poreklo, zamerimo le (pre)trdo plastiko v predelu nog.

Sedempalčni zaslon je dovolj velik za posredovanje informacij vmesnika, tudi sestavljene slike štirih kamer, ki sestavljajo 360-stopinjski pogled okoli vozila. Meniji so pohvalno preprosti in grafično povprečni. Edina opaznejša pomanjkljivost je slabša vidljivost v trenutkih, ko nanj posije sonce.

Sprednja sedeža (voznikov je električno nastavljiv), odeta v kombinacijo usnja (stranske opore) in tkanine (sedalni del in hrbtišče), sta nadpovprečno udobna, položaj za volanom dober. Prostornost zadnje klopi je v vse smeri zadovoljiva – piko na i bi dodala vzdolžna pomičnost, s katero bi qashqai svoj značaj križanca še okrepil.

Z opremo tekna do večje aktivne varnosti

Oprema tekna je kabino napolnila predvsem z izdatno bero varnostnih pomagal. Hvalimo prej omenjeni 360-stopinjski pogled, delovanje žarometov in njihovo samodejno prilagajanje voznim okoliščinam, sistem za prepoznavanje prometnih znakov je deloval brez napak, enako velja za opozorilnik nenamerne menjave voznih pasov in opozorilnik pred vozili v mrtvem kotu. Manj navdušeni smo bili pred opozorilnikom naleta, ki je občasno opozarjal prehitro, še preden se je vozilo znašlo v dejanski nevarnosti pred naletom.

Kot običajno, nos vihamo nad impulzivnim pomikom stekel, kakor temu pravijo pri Nissanu. Čas bi že bil, da se samodejno gor in dol pomikajo vsa stekla, ne le vozniško. Sploh pri vozilu z najvišjo stopnjo opreme in ceno več kot 30 tisoč evrov.

Kombinacija motor-menjalnik namenjena umirjenim voznikom

In na koncu še pogonski sklop. 1,6-litrski motor s 96 kilovati oziroma 130 "konji" je koncernski izdelek, ki nas do zdaj še ni razočaral. Tokrat smo sicer pričakovali nekoliko manjšo porabo, ki se je ustalila pri dobrih sedmih litrih. Velja tudi, da je štirivaljnik svoje kilovate dobro skrival, na kar je najbrž znatno vplival tudi samodejni menjalnik.

Ročno pretikanje, ki ga omogoča, smo zanemarili in se raje prepustili elektroniki. Samodejni način upravljanja z razpoložljivimi 320 njutonmetri navora je namreč zadovoljiv in optimiziran po okusu umirjenega voznika. Najpomembnejšo zahtevo – nezaznavno delovanje – obvlada.