Torek, 3. 2. 2009, 13.55
9 let, 2 meseca
Nissan murano 3,5 V6

Še bolj ekstravagnten?
Kakor za koga in odvisno s katerega kota ga pogledate. Če je za prejšnjega murana veljalo, da gre za vsesplošno lepega športnega terenca, bo druga generacija delila mnenja. Prednji del je zdaj še bolj vpadljiv, kar bo privabljalo tiste, ki si želijo drugačnosti, zadek pa je praktično kopija manjšega in mnogo cenejšega qashqaja. Podoben mu je do te mere, da ga ob hitrem pogledu na ulici kljub zajetnejšim meram zlahka zamenjate za mlajšega brata. Murano si zasluži več kot "ukradeno ritko".
Poudarjanje udobja in prestiža
Uf, kje začeti. V bolj udobno mehkem SUV-ju se verjetno že dolgo nismo peljali. Usnjeni sedeži (ogrevani spredaj in zadaj) si zaslužijo klišejsko oznako foteljev. Občutek prostornosti je še toliko večji zaradi svetlega usnja in dveh velikih strešnih oken. Murano je znotraj prijeten, občutek prestiža je prisoten ves čas. Ne skopari s količino prostora, za dodatno lagodje pa je poskrbljeno z dodatki, kot je polaganje zadnjih naslonjal z vzvodom in električno dviganje nazaj v izhodiščni položaj. Slednje lahko stori voznik izza volana ali pa kadar stoji ob odprtem prtljažniku, ki se mimogrede, lahko odpira in zapira tudi s pritiskom na stikalo. Verjetno se tudi ne spomnimo, kdaj smo v rokah nazadnje držali tako lep ključ.
Se pelje ali lebdi?
Zaradi jasne usmerjenosti k maksimalni meri udobja nas je prefinjenost mehkobe tudi na slabših podlagah zapeljevala vsakič, ko smo sedli za volan. Murano zna "zgladiti" podlago bolje kot malokatera limuzina in prav zato (kakor pri prejšnji generaciji) uporabnik ne sme pričakovati, da bo znal murano upravičiti svoj športni izgled podprt z velikimi kolesi in parom ogromnih izpušnih cevi. Pa čeprav bi si to želeli. Gre izključno za postavljača.
Ah, te kamere
Ker je murano v primerjavi s predhodnikom zrasel za dodatnih šest centimetrov, smo se pogosto zanašali na dve kameri. Prva je nameščena na zadku in takšno rešitev že poznamo. Drugo pa so skrili v prednje desno ogledalo. Obrnjena je navzdol in vozniku razkriva dogajanje ob desnem boku vozila. Super rešitev, ki pa se v slabem vremenu v obeh primerih izkaže za nezanesljivo. Morda bo lastnikom prišlo v kri, da jih je potrebno obrisati preden sedejo za volan.
Šestvaljnik
Enak šestvaljnik je delo opravljal že pri prejšnji generaciji murana, v bolj dirkaški luči in bolj "navitega" pa smo ga spoznali med testom nissana 350 Z. V primerjavi s predhodnikom je motor pridobil 22 konjskih moči, kar končno številko spravi na 256. To na papirju pomeni skoraj sekundo boljše pospeške do 100 (8 sekund) in posledično tudi nekoliko boljše vmesno pospeševanje. V praksi pa bistvene razlike ni čutiti in tudi namembnost "konjev" ostaja enaka. Nuditi dovoljšnjo zalogo moči za lagodnjo križarjenje, ki sem in tja vključuje tudi kakšen suveren prehitevalni manever pospremljen z nadvse prijetnim zvokom iz izpušnih cevi. Nad menjalnikom nimamo pripomb. Ker na testu nismo imeli športnih ambicij (to smo se naučili pri testu prve generacije), smo bili z posodobljenim brezstopenjskim CVT menjalnikom zadovoljni. Nekoliko se je obiral le med manevriranji po parkiriščih.
Visoka poraba
Pri Nissanu trdijo, da so povprečno porabo murana zmanjšali z 12,3 na 10,6 litra. Jasno je, da so številke dosežene v laboratorijskih pogojih, saj se je na testu poraba gibala okoli 13,5 litra, na testnem krogu pa je murano popil 14,1 litra na sto kilometrov. Predhodnik, ki je bil na testu pred slabimi tremi, leti je pokuril 15,5.
Kateri so tekmeci?
Najprej velja izpostaviti predvsem dva posebneža, ki se hvalita s podobnimi atributi. Z zanimivih izgledom, štirikolesnim pogonom in borno izbiro le enega (bencinskega) pogonskega agregata. To sta subaru tribeca in mazda CX-7. Moč vseh treh se giblje okoli 260 konjev, v osnovi pa se razlikujejo po številu in postavitvi valjev. Tribeco poganja šestvaljni bokser, mazdo štirivaljnik, murana pa "običajni" šestvaljnik V oblike. Cenovno v ugodnem smislu izstopa športna mazda, ki je v najdražji opremi od murana cenejša za slabih 15.000 evrov, tribeca (na voljo v samo eni, prestižni stopnji opreme) pa je od murana celo nekoliko dražja.
Kdo še?
Seveda v enako kategorijo velikih in prestižnih SUV-jev spadajo še vsi ostali, bolj znani predstavniki tega razreda. Mercedes ML, BMW X5, audi Q7, volkswagen touareg, odhajajoči volvo XC90 in podobni. Morda je še največja hiba murana odsotnost zmogljivega dizla, ki bi ga, če bi dobro prebrskali, zagotovo našli nekje v koncernu. Ne moremo pa tudi prezreti dejstva, da tekmeci praviloma ponujajo tudi večji prtljažni prostor. To sta dva od razlogov, zaradi katerih bo murano zagotovo ostal butični primerek japonske ekstravagance, ki bo naše ceste krasil redkeje, kot bi si pri Nissanu to želeli.