Mazda 6 MPS

Mazda vstopa med športnike skozi velika vrata. Šestica MPS nas je pozitivno presenetila z uporabnostjo in uglajenostjo. Skozi promet se pomika takorekoč neopazno. Med vožnjo skozi center ni nihče dvignil prsta in ga pokazal na "empeesko", vratovi so ostajali neiztegnjeni. Ta skoraj hinavska pritajenost je kot nalašč za tiste, ki želijo ostati neopaženi, hkrati pa hočejo, da njihova zadnjica vsako jutro sede v športnika, ki lahko za zajtrk "pomalica" kakšnega prepotentenga pozerja.

Zunanjost, notranjost

Ste že kdaj slišali frazo: "volk v ovčji preobleki"? No, človek, ki si jo je izmislil, je v mislih preprosto moral imeti mazdo 6 MPS. Avtomobil takorekoč neopazno "leti pod radarjem". Vseeno pa je nekaj detajlov, ki diskretno kažejo na hiter karakter avtomobila. Govorim o poudarjenem prednjem delu, osemnajstpalčnih platiščih , majhnem spojlerju na pokrovu prtljažnika in nenazadnje o dveh ogromnih izpušnih ceveh. Vsaj tako izglega na prvi pogled. A sta le šminka, saj se pravi izpušni "cevčici" skrivata v varnem zavetju kroma. V notranjosti pričaka uporabnika prej limuzinsko, kot dirkaško vzdušje. Ergonomija pa preprosto "štima". Idealen položaj za volanom ni težko najti (tako kot v vsaki šestici), poleg tega pa je za udobje poskrbljeno presenetljivo dobro. Saj ob normalni vožnji sopotnik(i) niti približno ne bo(do) posumil(i), česa je ta avtomobil sposoben.

Vozne lastnosti

Pod vso pločevino se skriva kar nekaj mazdine najboljše tehnike. Izpostaviti velja štirikolesni pogon. Lega na cesti tudi zaradi delne zapore diferenciala (LSD) ne zasluži nič drugega, kot pohvale. Suvereno je edina beseda, ki mi pade na pamet. Uporabnik ves čas ve, kaj se dogaja pod kolesi. Obnašanje na meji je predvidljivo in skoraj bi lahko dejali, da ta šestica k igri prinese vse prednosti zadnjega pogona z veliko sposobnostjo popravljanja napak. Moč se pametno razporeja na vsa štiri kolesa in če voznik želi, lahko sam sebe razvaja tudi z vožnjo "na počez". Nagibanja karoserije je malo, vzmetenje je nastavljeno precej čvrsto, kar pa, zanimivo, ne pokvari vožnje na vsakdanjih relacijah. Te pa (na naših cestah) pogosto vključujejo vožnjo tudi po slabih podlagah. In tudi tam se mazda 6 MPS pelje prav gosposko.

Zmogljivosti, poraba

Štirje bati imajo na voljo 2,3-litra prostornine, kjer ob pomoči turbinskega polnilnika in neposrednega vbrizga razvijejo 260 konjskih moči. Zadosti za krepak sunek v hrbet ne glede na hitrost. Neopazni projektil stotico vidi že po dobrih šest in pol sekundah, pospeševanje pa se neutrudno nadaljuje vse do 240 kilometrov na uro. Vse skupaj pa ima seveda svojo ceno. Poleg tiste v tolarjih tudi tisto v gorivu. "MPS-ka" je popila razumljivih 15,5 litra na sto prevožnih kilometrov. Z nekaj truda smo nekaj časa gledali v številko 10,5 (litra) a je takšna poraba ravno tako nerealna kot tista, ki jo lahko dosežemo na dirkališču. Športnega zvoka kljub športnim referencam ni od nikoder in verjetno si bo kupec tega športnega avtomobila od časa do časa želel nekaj več "rjovenja".

Cena, tekmeci

Mazdina konkurenca je bolj pisana kot velikonočni pirhi. Najprej na vzhod! Subaru impreza WRX STI in mitsubishi lancer EVO sta nekaj milijončkov dražja, pol toliko udobna in enkrat brutalnejša. Ta dva konkurenta sta vsem znana po svojih kraticah (STI - Subaru Tecnica International, EVO - evolution). S kratico MPS (Mazda Preformance Series) želi tudi Mazda na podoben način uveljaviti svoje "hitre črke". Z ene strani na mazdo pritiska še nekoliko bolj neopazen ford mondeo ST. Ta potrpežljivo čaka svojega naslednika, ki bo ne samo s podvozjem, marveč tudi z izgledom končno pokazal zobe. Na drugi fronti pa mazdo čakajo nekoliko manjši, a nič manj potentni tekmeci. Tu prednjači golf R32, ki vabi s podobno zasnovo, pridružujejo pa se mu še opel astra OPC, Fordov focus ST in prihajajoči audi S3. Takole na hitro izgleda, da mazda 6 MPS ponuja vse atribute tekmecev, vendar na veliko bolj uglajen način. Dirkalnik za gospode torej.