Mazda 6 2,5

Trgovcem pravi posel pomeni manjša trojka

Mazdi očitno vsakih deset let uspe veliki met: predstavi uspešnico, avtomobil, ki bi ga vsi proizvajalci želeli imeti. Že drugič so vlogo revolucionarja zaupali šestici, torej avtomobilu, s katerim nagovarjajo ljudi, ki za avtomobil lahko odštejejo nekoliko več kot bi bilo zgolj racionalno.

In že drugič zgodbo nadaljuje za razred manjša trojka, torej avtomobil množičnega golfovega razreda, ki je seveda s poslovnegaa vidika veliko pomembnejši model. Manjša trojka je bila torej končni cilj, pravi posel tudi za Mazdine slovenske trgovce. A navajeni smo, da glavne novotarije pokažejo tiste najdražje različice, takšna kakršna je tudi tokrat preizkušena šestica z dokaj neobičajnim motorjem.

In v tem primeru najzmogljivejša šestica svojo superiornost poleg voznih lastnosti, prostornosti, mikavnega videza in napreden varnostne tehnike, kaže tudi z motoroznanstvom. Niso podlegli trendu manjšanja prostornin motorjev, pa so isti cilj, torej nizko porabe ob ohranjanju dinamičnih zmogljivosti, dosegli z bolj premišljeno zasnovo celotnega avtomobila.

Živahnost na zahtevo

Mazdin 2,5-litrski motor je sicer s svojo prostornino za dva kubična centimetra ušel tistemu zloglasnemu davku, ki bi lahko avtomobil proglasil za luksuznega. Uradno torej niti v tej top različici ne govorimo o prestižnem avtomobilu. Kaj pa v praksi?

No, tudi v praksi je Mazda dovolj ljudska, da delavcev preveč ne razjeda zavist, če si njihov šef izbere šestice. Ker vedo, da je šestica zgolj največja limuzina znamke, ki izdeluje tudi njihovo trojko, šefov nakup ocenjujejo celo kot dokaj racionalen, nikakor ne razsipniški.

In to ne glede na to, če si izbere takšno šestico z najmočnejšim bencinskim motorjem. Ta namreč svojih slabih dvesto "konjičev" na zunaj ne razkazuje, 19-palčnih platišč in bahavih izpušni cevi smo danes pač navajeni, zato tudi v resnem poslovnem svetu takšna šestica ne deluje preveč nespodobna. Z vitko gepardovo zunanjostjo namreč šestica deluje samozavestno, napadalno in upoštevanja vredno, a vsekakor dovolj poslovno elegantno!

In takšen je tudi vgrajeni motor. Ker gre za poslovni avtomobil, mora biti v prvi vrsti dovolj tih, udoben in zadržan in prav tak je ta bencinec. Ko ga bo šef na dvorišču firme zagnal, delavcev ne bo vznemiril in ko bo peljal sodelavca, mu z ničemer ne bo dal misliti, da si je izbral motor, ki v resnici pomeni "party power". Motor namreč svoje prave zmogljivosti pokaže šele, ko začne šef pritiskati desno stopalko do konca in ukazovati, da je prišel čas za akcijo!

Šele takrat motor pokaže nekaj veselja, tudi zvok postane dovolj rezek, da šefu postane topleje pri srcu in se počuti zadovoljen, da mu firma vendarle nudi nekaj za svojo dušo.

Podoben značaj dobite tudi ceneje

Pri tem je zelo pomembno tudi to, da niti računovodkinja na podlagi šefovih računov za gorivo ne bo mogla ugotoviti, da je šef izbral nekaj, kar ni v skladu z varčevalnimi ukrepi, kajti šestica kljub poltretji liter velikemu motorju ni požrešna! Šef bo namreč z običajnimi dnevnimi vožnjami zlahka vozil z običajnimi osmimi bencinskimi litri, tisti trenutki sreče pa porabe vseeno ne dvignejo toliko, da bi to pretirano bodlo v oči.

Seveda ta hvala še vedno ne pomeni, da v našem uredništvu ta motor priporočamo. Niti ne, po našem mnenju namreč dovolj radosti in hkrati še več "šparanja" ponuja že tudi dvolitrski bencinski motor, dolgim poslovnim vožnjam pa je glede na stereotipe tako ali tako bolj namenjen dizelski motor, ki lahko v kombinaciji z varčno šefovo nogo prinaša izredne prihranke pri porabi.

Na tem mestu sicer lahko spomnimo še na dejstvo, da pri Mazdi razumno opremljeno šestico z omenjenim dvolitrskim bencinskim motorjem ponujajo že za deset tisočakov manj od te top različice, še celo samodejni menjalnik dobite za manj kot 30.000 evrov. Če se recimo odpoveste usnju na sedežih, (ne najboljšem) radarskem tempomatu, vzvratni kameri in tankim nizkopresečnim gumam, ki gepardovo linijo še poudarijo.

A v teh primerih se morate žal odpovedati sistem i-ELOOP, ki s shranjevanjem energije v kondenzator po mnenju dr. Tomaža Katrašnika z ljubljanske strojne fakultete predstavlja vmesno pot do hibridnih avtomobilov.