Kia carens 1,7 CRDi

Carens je od vseh Kijinih izdelkov na temeljito prenovo čakal najdlje

Kia je carensa popolnoma na novo definirala in mu kot klasičnemu predstavniku kompaktne vrste enoprostorcev omogočila povsem nov začetek v segmentu, na katerega se najbrž najbolje spoznajo prav Evropejci. Na trgu je vztrajal od davnega leta 2006, zato je osvežitev potreboval bolj od vseh.

Član uprave in prvi mož oblikovanja Peter Schreyer je sledil hišnim smernicam in carensu namenil privlačno podobo, podprto s kompaktnejšimi merami v primerjavi s predhodnikom, a daljšim medosjem in bolje izkoriščenim potniškim prostorom.

Opreme v seriji zelo veliko

Zaradi razmeroma nizkega položaja sedenja v prvi vrsti in visokih bokov, ki poudarjajo čustveni naboj atraktivno oblikovane karoserije, Kii je uspelo občutke običajnih avtomobilov prenesti tudi v carensa, je vidljivost povprečna, položaj za volanom pa zlahka ter hitro nastavljiv in predvsem udoben.

Ker uvoznik ponuja le en paket opreme (LX), je ta tudi primerno bogato založen. Kupci že v serijski izvedbi razpolagajo s tempomatom, samodejnimi brisalci, kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, gretima sprednjima sedežema, tehnologijo bluetooth in z dvopodročno klimatsko napravo (razporeditev zračnih tokov in učinkovitost delovanja je vzorna).

Omeniti velja tudi, da tako opremljeni carens (brez upoštevanja znatnega uvoznikovega popusta) ne velja več za cenovno očitno ugodnejšo izbiro. Nekateri tehnološko naprednejši pripomočki, kot so opozorilnik pred nenamerno menjavo voznega pasu in sistem samodejnega parkiranja, ksenonski žarometi, navigacijski sistem ali veliko panoramsko okno, seveda ostajajo na voljo na seznamu doplačilne opreme.

Prostora je veliko, a brez pomanjkljivosti ne gre ...

Vstop v kabino potrdi odpiranje novega poglavja v Kijini enoprostorski zgodbi. Izdelava potniškega prostora, predvsem armaturne plošče je na visoki ravni, večina vgrajenih materialov je kakovostnih, oblika pa glede na razgibano oblikovano karoserijo presenetljivo preprostega videza.

V vso podobo se malce težje vklaplja razmeroma majhen, na dotik občutljiv zaslon, a pomanjkanje tovrstne ekstravagantnosti hitro nadomesti volan s kar 17, a presenetljivo pregledno postavljenimi stikali.

Kljub velikemu številu gumbov in stikal hvalimo njihovo velikost (cenili jo bodo predvsem starejši), preglednost kabine in veliko število primerno prostornih odlagališč in predalov – sovoznikov je celo hlajen.

Občutek prostornosti je na ravni najboljših, prostora je spredaj zelo veliko, še več pa v drugi vrsti, kjer se priročno vzdolžno in po naklonu nastavljivi sedeži skladno z uveljavljenimi pravili segmenta (podobno kot sovozniški) zložijo v ravno dno.

Prilagodljivost klopi vzorna. Zakaj ni isofix sidrišč na srednjem sedežu?

V nasprotju z nekaterimi evropskimi tekmeci sedeži druge vrste niso enakih velikosti – stranska sta malenkost večja in udobnejša.

Ali je to prednost ali pomanjkljivost, bodo seveda odločile raznolike potrebe kupcev – vsekakor pa gre argument v obe smeri.

Edina (večja?) pomanjkljivost je odsotnost isofix pritrdišč sredinskega sedeža. Takšne odločitve ne razumemo, rešitve pa ne ponuja niti doplačilni seznam opreme.

536 uporabnih in lahko dostopnih litrov

Prtljažnik je s 536 litri primerno velik, v družinsko zgodbo pa se lepo vklopi tudi zaradi lahke dostopnosti, nizkega nakladalnega roba ter treh dodatnih, radodarno velikih predalov v dvojnem dnu in dveh ob obeh skrajnih robovih.

Ob podrtih sedežih prostornina naraste na 1.694 litrov, kar je manj kot na primer pri enem od najbolj uveljavljenih evropskih tekmecev – renualtu scenicu, katerega prednost so popolnoma odstranljivi sedeži.

Udoben, a občasno prečvrst

Njegova prva naloga je sledenje družinsko naravnani filozofiji, ki zahteva predvsem udobje, vozne lastnosti so v primerjavi s predhodnikom izboljšane. Kljub dejstvu, da zadnja poltoga torzijska prema po tehnični plati ne dosega sofisticiranih večvodilnih izdelkov, carensu zagotavlja stabilnejšo lego.

Blaženje je solidno in malenkost prečvrsto nastavljeno, kar se pokaže ob vožnji čez izrazito trde prepreke, na primer ob prečkanju železniških tirov. Nagibanja karoserije je glede na visoko težišče vozila, zelo malo.

Skladno z dobro serijsko opremljenostjo je testni avtomobil ponujal tudi večkrat preizkušeni dodatek prilagodljivega električnega servokrmiljenja. V športnem, najtršem od treh, sicer res postreže z malenkost večjim odporom, a na vozniško izkušnjo ali komunikativnost krmiljenja ne vpliva bistveno.

Šibkejši od dveh dizlov s 85 kilovati bo večini kupcev dovolj

Poganjal ga je 85-kilovatni, 1,7-litrski dizel, šibkejši od obeh izvedb, ki sta na voljo (zmogljivejša razpolaga s 100 kilovati).

Zmogljivosti ne odstopajo od pričakovanega povprečja, kar je glede na maso in velikost vozila predvidljivo, hkrati pa se v nobenem trenutku ni zazdelo, da bi bil tako motorizirani carens podhranjen. Zapopihal je šele polno obremenjen s petimi potniki in prtljago.

Motorju dizelske glasnosti nismo zamerili (večina tekmecev je na tem področju boljših), ker je prepričal s pohvalno skromnostjo in nizkim, 6,3-litrskim povprečjem.

Najnižje povprečje na testu se je spustilo celo na 5,4 litra, najvišje pa dvignilo na 6,8.