Honda civic 2,2 i-DTEC

Je bil prejšnji preveč ekstremen?

Skok v preteklost: s prejšnjo, osmo, generacijo civica je Honda želela na svojo stran spet pridobiti športne navdušence, ki jih je z dolgočasno sedmo generacijo izgubila. Ti so znamko, še posebej civica, oboževali predvsem zaradi priljubljene četrte in pete generacije ter njihovih temperamentnih bencinskih motorjev s 160 "konjskim" VTi-jem na čelu. Novinec se kljub razburljivi, prepoznavni obliki od predhodnika razlikuje predvsem v podrobnostih. Zašiljena silhueta ostaja, osnovne poteze prav tako, a detajlov, zaradi katerih je predhodnik izstopal zadnjih šest let, ni več.

V čem natančno je tokratni civic tako drugačen od prejšnjega?

Prepoznavnih trikotnih izpušnih cevi ni več, prozorna plastika, ki je povezovala žarometa in prekrivala logotip znamke, se je poslovila, še preden je osma generacija odslužila svoje, loputica posode za gorivo ni več izrazito poudarjena, kljuke niso več "srebrne" in zašiljene, trivratne različice ne bo več. Znotraj se trend umirjanja kljub enaki postavitvi osnovnih merilnikov nadaljuje.

Stikala klimatske naprave niso več na desni strani volanskega obroča, ampak na bolj običajnem mestu na sredinski konzoli, futuristično prestavno ročico je zamenjala običajna, enako zgodbo pove volan. Rdeče stikalo "engine start" je iz serijskih civicov izginilo in je zdaj rezervirano le za najbolje opremljene različice. Hvalimo premestitev iz odročne leve strani armaturne plošče (tam je zdaj stikalo za vklop programa economy) na desno, ob volanski obroč.

Spremembe so civica spremenile. Tudi na bolje.

Preglednost znotraj voznikovega delovnega prostora se je izboljšala, debelejši lepše sede v roko, za zagon motorja le treba le obrniti ključ in ne iskati še stikala pol metra stran. Grajamo pa neintuitivno, celo zmedeno izkušnjo z multimedijskim vmesnikom, s katerim smo imeli slabe izkušnje že pri accordu in legendu. Civic ni več kričeč in vesoljski (oh, kako pogosto smo uporabili to besedo pri prejšnjem), ampak bolj umirjen in skoraj zadržan.

Ob namenski izgubi nekaterih elementov pa je zadržal vse dobre lastnosti. Prednja sedeža sta odlična in zelo udobna izdelka, le sedi se previsoko zaradi posode za gorivo pod njima. Prtljažnik je izredno prostoren, sedalni del klopi se še vedno dvigne in ustvari velik prazen prostor v drugem delu kabine. Ob vseh prostorninskih litrih bi jih bilo vredno nekaj privarčevati za glave potnike v drugi vrsti, saj bo večjim od 175 centimetrov hitro zmanjkalo prostora.

Na cesti manj športen in udobnejši

Izrazito nagnjenje k futuristično-športnim potezam je na cesto prenesel le deloma. Poudarjanje udobja predvsem na slabših cestah je očitno in glede na povprečno starost kupcev civica tudi logično. Lega je glede na razred povprečna. Civic ovinkari predvidljivo in samozavestno, a pri hitreje odpeljanih zavojih zaradi nagibanja karoserije in pomanjkanja povratnih informacij ne vliva toliko zaupanja, kot smo pričakovali. Preglednost trpi predvsem zaradi z usmerjevalnikom zraka deljene zadnje šipe. Nadpovprečno lahkotnost upravljanja zmoti nadpovprečno velik, 11,9-metrski obračalni krog. Tu civic za meter in več odstopa od tekmecev.

Kombinacija z 2,2-litrskim dizelskim motorjem je uspešna

2,2-litrski dizel zaradi glasnosti deluje za odtenek manj uglajeno kot agregati, ki ženejo tekmece, a se odkupi z elastičnostjo in zadovoljivo zmogljivostjo. Poraba se zlahka spusti tudi pod šest litrov, kljub temu pa Honda v Sloveniji večinoma prodaja civice s šibkejšimi bencinskimi motorji. Črna pika civica ostaja skromna izbira motorjev, kar bo vsaj delno popravilo dolgo pričakovani 1,6-litrski dizel, ki v Slovenijo pride šele proti koncu leta.

Pod črto

Civic se na prvi pogled ne razlikuje samo od neposrednih tekmecev, ampak predvsem zaradi videza jasno izstopa od velike večine avtomobilov na sploh. V drugih lastnostih od povprečja v svojem razredu skoraj ne izstopa, kar jasno kaže trezno razmišljanje znamke, ki je dosledno upoštevala želje pretežno umirjenih kupcev z realnimi vsakodnevnimi potrebami. To navsezadnje dokazujejo tudi dobre prodajne številke. Honda je namreč že zdavnaj izdelala dvajset milijontega civica, ki pa se je že s prejšnjo generacijo od povprečnega predstavnika segmenta oddaljil tudi z relativno visoko ceno. Zaradi te bi lahko kupci upravičeno pričakovali, da bo Honda v prihodnje s tehnološkim skokom nadoknadila zaostanek s premiumskimi tekmeci predvsem na področju aktivno varnostnih pomagal.