Ford transit KMR 2,2 TDCi 130 KM

V zadnjem času na predstavitvah gospodarskih vozil pogosto slišimo, da se kombiji umikajo iz doslej znanih okvirjev. Marsikateri kombiji so po mnenju marketingarjev že kar "osebna vozila". Saj, pri nekaterih konkurenčnih kombijih bi se s to trditvijo kar strinjali, res so kombiji lahko že povsem osebni in celo boljši od marsikaterih družinskih enoprostorcev. A ne transit. Tale ford ostaja zvest svojemu poslanstvu, ki izhaja iz imena, več kot štiridesetletna zgodovina tega modela in sploh velika priljubljenost pa pričata, da je transit nastal v glavah, ki poznajo potrebe gospodarstva.

Zunanjost, notranjost

Izbiranje ustreznega kombija je seveda proces, ki zahteva kar precej razmišljanja. Ko gre za potniško različico, se je treba odločiti, komu je tak potniški transit namenjen. Je mišljen kot "shuttle" za prevoz v frake oblečenih direktorjev iz hotela do bližnje gala-koncertne dvorane? Bo vanj sedala terenska ekipa kake televizije? No, preizkušeni transit je bil bolj primeren za to drugo skupino, direktorji bi si recimo želeli več šminke in več luksuza v notranjosti. A ponavadi imajo direktorski kombiji manj sedežev, takega devetsedežnega transita pa bo verjetno vesela tudi kakšna skupina študentov s popotniškimi nagnjenji.

Vozne lastnosti

Glede same vožnje bi rekli, da je bil testni primerek zvočno zatesnjen do te mere, da je vožnja do 130 km/h nadvse prijetna in tiha, na nemških avtocestah pa bo transit že kar malce premalo prijazen. Moji razvajeni sopotniki (s katerimi smo dali skozi že kar nekaj kombijev) so malce pograjali transitovo udobje, češ da je pretrdo. A te trditve so prihajale iz ust samo, ko smo bili v avtu trije, štirje, pet, šest - ko je v kombi vstopil še deveti član, pripomb ni bilo več. Seveda, transit je gospodarsko vozilo, namenjeno obtežitvam. Kar pa najbolj hvalimo pri tem transitu, je obračalni krog - obrneš ga "na mestu". Volan je majhen, enak tistemu v mondeu, le brez usnja in stikal. Toda ta ni nastavljiv zato je občutek vseeno klasično kombijevski, prav nič "mondeovski".

Zmogljivosti, poraba

2,2-litrski common rail dizel je kar v redu zadeva. Odlikuje se z dobrimi pospeški, odzivnostjo v izredno nizkih vrtljajih in uglajenim tekom motorja tudi nad 3000 vrtljaji, do koder seže zeleno polje na merilniku vrtljajev (to je v peti prestavi pri okoli 120 km/h). Niti polno obtežen ni kazal znakov "pomanjkanja". Na našem testnem krogu smo transita tudi po športno pognali, zato je poraba dosegla 10,6 l, pri vožnji, ki transitu bolj pristoji, pa gre zlahka pod devet. V redu podatki ...

Cena, tekmeci

Jumper, boxer in ducato. Trafic, master ter vivaro in movano. Transporter in crafter. Vito, viano in sprinter. In še bi se našel. Tekmecev ni malo, različic še mnogo mnogo več, različnih potreb pa še in še več. Že v uvodu sem namignil: med vsemi temi so res tudi kombiji, ki so že skoraj osebni avtomobili, torej bolj potniški, bolj družinski in bolj vsakdanje uporabni kombiji kot je preizkušeni transit. Med tekmeci najdemo tudi kombije za avanturiste z zložljivimi mizicami in posteljami, poslovneži si privoščijo kombije z usnjem na sedežih, gorske službe izberejo kak štirikolesno gnani kombi. Ford se na te "robne primere" ne ozira in prodaja kombije, ki se dejansko prodajajo, ne "na komade", ampak "na vagone". Transit je torej kombi po meri gospodarstvenikov.