Četrtek, 20. 12. 2007, 10.07
8 let, 7 mesecev
Fiat bravo 1,4 T-jet 150
Naj vas pogled na velikost oziroma prostornino motorja v tokratnem bravu ne zavede, v misli pa naj se nikar ne prikrade misel: "Ah, samo 1,4-litrski bencinar ...". Podatek o prostornini motorja v takem avtomobilu morda res ni vzpodbuden (razen, če bi vam tole pisali pred petdesetimi leti), pa vendar vam zagotavljamo, da se nad zmogljivostmi nismo niti enkrat pritožili. Razlog se skriva v oznaki T-jet oziroma v tem, kar T-jet pomeni. Motor s turbinskim polnilnikom in v tokratnem primeru 150 razigranih konjev.
Zunanjost, notranjost
Glede na to, da je tokratni bravo že tretji na našem testu in smo o obliki ter udobju povedali že precej, lahko povemo le, da se nam zdi ta bravo še lepši, to pa zaradi zatemnjenih stekel in atraktivnih litih platišč, ki mu "pašejo kot ata na mamo". Paket sport pomeni, da je oblazinjenje sedežev in vrat dvobarvno (z dodatkom športne rdeče) in da so drugačni še merilniki. Ozadje je tokrat v beli barvi, ki pa se z rdečo osvetlitvijo ni izkazala za najboljšo kombinacijo (razen ponoči), saj se podnevi številk skorajda ne vidi. No, pa imate izgovor pri policistu, ki vas je ustavil zaradi prehitre vožnje ...
Vozne lastnosti
Kljub 150-konjskem bencinskem motorju v nosu bravo ne želi biti športnik. To seveda ne pomeni, da se z njim ne da hitro zapeljati, pomeni pa, da bravo ostaja dovolj udoben avtomobil, ki ne pretresa potnikov vsakič, ko voznik zapelje čez travno bilko. Lega je vseeno zelo dobra in avtomobil dolgo vztraja v začrtani smeri, a za športne ambicije je krmilni mehanizem prelahkoten. Gumb "sport" sicer poskrbi za nekoliko trši servo, a velike razlike vseeno ni. Tak bravo je skratka namenjen tistim, ki se včasih radi hitreje zapeljejo, a ne želijo, da bi pri vsakodnevni vožnji trpelo udobje. Pravzaprav nas je ta bravo spomnil na punta sport, ki je imel ravno tako dovolj moči, a ni bil športnik.
Zmogljivosti, poraba
Motor v vseh lastnostih razen ene hvalimo. Je namreč precej podoben dizelskim motorjem, kar pomeni, da ponuja veliko moči in predvsem navora že v najnižjih vrtljajih, zato je voznik s prestavno ročico lahko len. Je pa seveda tišji od dizlov in ima večje uporabno območje, saj se z veseljem zavrti tudi 6000 vrtljajev v minuti. Res pa je, da posebne potrebe po vrtenju sploh nismo čutili, ker je moči kot rečeno dovolj že pri nižjih, predvsem pa hvalimo, da je moč lepo zvezno razporejena. In edini minus? Poraba goriva na testnem krogu se je zaključila pri 10,3 litra, kar sicer ni več od po moči enake konkurence, a hkrati tudi ne manj, kar bi glede na majhno prostornino motorja lahko pričakovali.
Cena, tekmeci
Tekmecev je tokrat bistveno manj kot pri prejšnjih dveh testnih primerkih. Po tem namreč ne bodo posegali tisti, ki posegajo po šibkih bencinskih različicah, niti tisti, ki se jim po žilah pretaka nafta. Niti ne tisti, ki posegajo po avtih kot je recimo leon FR ali opel astra OPC. Slednja sta namreč prava športnika, ki znata skoraj brutalno pospeševati, medtem ko bravo ni "divjak". Majhna prostornina poskrbi, da je poraba ugodnejša, turbinski polnilnik pa za dovolj moči. Tako taktiko pa poleg Renaulta in njihovega 1,2 motorja s 100 KM (preizkusili smo ga v cliu, modusu in twingu) uporablja še Volkswagen z golfom GT, ki je praktično bravov najbližji tekmec. Golf poleg turbine uporablja še kompresor, zato je uporabno območje še širše, ravno tako pa ni pravi športnik (za to ima Volkswagen GTI-ja). Tisti, ki bi želeli še nekoliko nižjo porabo goriva pa lahko brava izberete tudi z nekoliko šibkejšim 120-konjskim 1,4 T-jet motorjem ...