Alfa Romeo GT 1,9 JTD

Alfa Romeo in dizelski motor! Rdeče polje pri 4500! No, saj smo se že navadili. Tudi druge avtomobilske znamke, ki slovijo po polnokrvni čredi konj pod motornimi pokrovi, vgrajujejo agregate na nafto. Audi, BMW, Jaguar, Honda so s svojimi turbodizelskimi športniki že podaljšali nosove marsikateremu fenu. Iz primerjave dveh testnih getejk (1,9 multijet in 2,0 JTS) sledi, da so "alfa dizelaši" prikrajšani za 2500 vrtljajev manj rezgetanja, 0,9 sekunde pozneje se peljejo sto na uro, namesto z 216 pa lahko drvijo samo z 209 na uro. Seveda se tudi dogaja, da prideta obe alfi GT hkrati na črpalko, kjer mora voznik bencinarja natočit, dizelaš pa samo odtočit.

Zunanjost, notranjost

Ni kaj, prava alfa "skoz in skoz". Z dolgim previsom se nizko razteguje naprej in sporoča, da je ustvarjena za asfaltne hitrostne užitke. Ven izbočenih linij samo kleparji ne cenijo, vsem drugim so všeč, ker izostreno nakazujejo športnost in povečajo odpornost pločevine proti udarcem. Stekla brez okvirjev se pri odpiranju in zapiranju vrat vsakič avtomatsko malce spustijo dol. Tako se prepreči razmajanost vodil, do katere bi sicer prihajalo zaradi vpliva tesnenja. "Distinctive" notranjost pomeni usnje, črno ob srebrni zunanjosti, vse GT-jke pa so ne glede na opremo v notranjosti urejene športno. Izrazito športno in povsem enako, kot bencinske različice. Pravzaprav je opazna razlika le obliki prerstavne ročice in na števcu vrtljajev.

Vozne lastnosti

Osnovni pogoji za športno vožnjo niso samo v motorju in zmogljivem podvozju. Enako pomembna je namestitev v vozilu. V alfi GT se lahko športno počutijo poleg voznika tudi potniki. Štirje dobro oblikovani sedeži omogočajo dobro in varno namestitev, s trdnimi bočnimi oporami tudi med bolj sunkovitimi manevri. GT-jka je kar na trdo postavljena in precej nizko pri tleh, tako da se nima kam nagibat, pri tem pa neravnine prebavlja brez ostrih sunkov. Uglašeno! Sploh pa alfa GT voznika kar sili v športno vožnjo. Še posebej, ker mu daje v roke lepo oblikovan usnjen volanski obroč z zelo direktnim prenosom. Skratka, glede voznih lastnosti se dizelska alfa GT prav nič ne razlikuje od bencinske.

Zmogljivosti, poraba

Pri dovoljenih 130 km/h na avtocestah se multijet v šesti prestavi vrti s tihimi 2500 vrtljaji. Za primerjavo, bencinski dvolitrski motor je ob enaki hitrosti že skoraj na štiri tisoč. Menjalnik z natančno prestavno ročico je šeststopenjski, prestavna razmerja so blizu skupaj. Če voznik izklopi ASR sistem proti spodrsavanju koles, potem alfa še v tretji vrti v prazno. Ni čudno, saj je navora že pri 2000 vrtljajih za več kot 300 Nm. To je pa dizelska športnost, ki omogoča poigravanje z menjalnikom tudi na strmih gorskih cestah. Ali koga pri tem sploh zanima, da se GT-jka vozi s porabo pod desetimi litri na sto?

Cena, tekmeci

Alfi GT, bencinska in dizelska, sta v različicah 2,0 JTS oziroma 1,9 multijet cenovno in po zmogljivostih precej skupaj. Bi rekel, da je po porabi razsipnejša bencinska izbira, s pravim alfinim rjovenjem, bolj po godu mlajšim voznikom, vendar kje je starostna meja? Po policijskih statistikah so agresivci bolj zgoščeno razvrščeni tja do štiriinštiridesetega leta. Ha, jaz sem torej za dizel, ampka če bi lahko segel višje, se 240-konjske črede v bencinskem V6 sploh ne bi branil. Tekmeci? Nič ne morejo proti voznikom, ki so že v mladih letih podili alfe, pa jim v zrelih letih bolj ustreza sobna jakost (motornega) ozvočenja. Seveda pa dizelsko kupejevska konkurenca diha za ovratnik, ampak je vseeno bolj usmerjena proti privržencem svojih znamk. Naprimer BMW coupe 330Cd, Mercedesovi C sportscoupeji, Peugeotov 406 coupe ...