Z volvom S80 do Loškega potoka

He he, kako enostavno pot sem si izbral ... Sodelavci ponavadi dobijo za "popisat" odseke, na katerih je mnogo zanimivosti, na njihovih poteh je mnogo idej za postanke. Tokratna tura pa je skoraj povsem "vozniška". Po tej cesti se greš vozit, ne pa ustavljat' in "zganjat' turizma". Enako je tudi v Skandinaviji, še zlasti na skrajnem severu. Tja se greš vozit, kajti včasih si niti na 300-kilometrskem odseku nimaš kaj pogledat. Razen ceste, ki je že sama po sebi dovolj velika "dogodivščina".

Opis poti

Sodražico boste našli, kajne? Iz Ljubljane po glavni cesti v smeri Kočevja - pred Ribnico zavijete desno proti Sodražici. Kmalu na levi strani zagledate hrib z mogočno cekrvijo. To je Nova Štifta, tu smo tudi mi začeli naš tokratni Avtomoto izlet. Iz Štifte smo se spustili navzdol in usmerili levo po lokalni cesti v Sodražico, vmes na levi zagledamo smučišče. V centru Sodražice gremo levo direktno proti Loškemu potoku. Od tu naprej je samo še ovinkast vzpon in umirjena vožnja po planoti ... Do Loškega potoka oziroma še naprej, lahko celo do Čabra, kjer je mejni prehod s Hrvaško.

Oris poti

V videu vlečem primerjavo s Skandinavijo. Tam na skrajnem severu so namreč ceste dokaj ravne, "malo gredo gor, malo dol, pa malo levo in malo desno, levo so smreke, desno breze." Tamkajšnja pokrajina pomirja in tudi na tokratnem odseku se lahko pomirite ... Na začetku te poti pa se soočite s kar strmim vzponom (okoli 300 metrov višinske razlike), s te planote pa se spustite, če greste do mejnega prehoda s Hrvaško.

Primerno za ...

Umirjene švedske ceste gredo skupaj z umirjenim značajem švedskih avtomobilov. Tako je bilo nekdaj, tako je še danes. Je pa res, da tokratni testni primerek, S80 s 315 konjev močnim motorjem, nekoliko odstopa od te "osnovne" namembnosti. Nič manj ni umirjen, a zaradi odličnega motorja, štirikolesnega pogona in druge tehnike dodaja tudi možnost bolj dinamične vožnje. Tak značaj je pokazal na omenjenem vzponu - tam večina avtov dobesedno "gaga", volvo pa je vlekel suvereno in pri tem spuščal prijetne "glasove". Na ravnih odsekih pa je bil pričakovano vrhunski - udoben, tih, pomirjujoč.

Nova Štifta

Cerkev Marijinega vnebovzetja so zgradili v 17. stoletju in je s svojo obliko, pa tudi s svojo baročno kupolo služila za "vzorec" pri gradnji poznejših cerkva na slovenskem. K cerkvi spada še frančiškanski samostan, patri pa z duhovnimi vajami ne pomagajo le "pridnim", ampak tudi bolj "porednim ovčkam". Na primer bradatim bikerjem v črnem usnju z našitki MC. Nova Štifta namreč vsako pomlad privabi preko tisoč motoristov na blagoslov voženj v prihajajoči moto-sezoni.

Sodražica

Mesto v dolini reke Bistrice je poleg Ribnice največji center suhe robe. V vodičih piše, da se je suhorobarstvo razcvetelo v času turških vpadov in bede, ki so jo Turki povzročili. Da bi se tamkajšnji Slovenci preživeli, so suho robo začeli na veliko izdelovati in seveda prodajati. Tudi izven meja Notranjske, cesar Friderik III jim je to dovolil, da bi si lahko opomogli od obubožanja zaradi Turkov.

Hrib, Loški potok, Draga

Ljubljančani, Mariborčani, Celjani, Kranjčani in sploh vsi meščani bodo šokirani od naravnih lepot, cenili bodo tudi razgled izpred cerkvice v vasi Hrib. Tamkajšnji prebivalci pa navdušenja ne čutijo več. Pravijo, da je res lepo, če si ta konec Slovenije prideš pogledat za en dan. Življenje tam pa ni prav lahkotno - nekaj lesne industrije, nekaj propadlih tovarn ... Življenje je vezano na vsakodnevne poti v druge kraje, vsaj v Lož, če ne že v Ljubljano. A glede transporta so večkrat na leto za nekaj ur povsem odrezani od sveta. Pozimi so na tem koncu izredno nizke temperature, vaščani pravijo, da je slovenski rekord "v minus" namerjen na tem koncu Slovenije in ne na sosednjem Babnem polju (a menda tu ni merilne postaje in zato podatki, ki so jih izmerili kar prebivalci sami, niso uradni). O količini snega menda ni treba izgubljati besede - Loški potok je namreč na nek način sosednji hrib od Blok, torej zibelke slovenskega smučanja.