SiolNET. Avtomoto Reportaže
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Z oplom astro OPC po zreškem Pohorju

2

termometer

Ker se cesta na Roglo konča v makadamih, se bo večina lastnikov avtov, kot so astra OPC in podobni, vrnila po isti poti.

Astra OPC je kompleksen športnik zato smo mu poiskali traso, ki postreže z vsem - od ozke, razbite trase velenjskega relija, do široke trase gorske dirke na Roglo in predvsem samotnih vijug vmes. Ker k športnemu duhu vozila sodi tudi športni duh voznika, pa je trasa izbrana tudi tako, da zadosti vsem možnostim rekreacije: od vodnih športov (veslanje, jadranje na deski) na velenjskem jezeru, do skalnih aktivnosti (plezanje, jamarstvo) v štajerskih soteskah in snežnih užitkov (smučanje, deskanje, sankanje) na Pohorju ter uživanje in mučenje na napravah rekreaciskega wellness centra vmes.

Opis poti

Pot začnemo na Velenjskem gradu, do katerega se lahko iz osrednje Slovenije pripeljemo po številnih zavitih cestah preko Lokovice, Andraža, Ponikve ali Vinske Gore. Z gradu odpeljemo preko Velenja proti Slovenj Gradcu vse do Gornjega Doliča. Tu zavijemo desno za Vitanje. Skozi Vitanje nadaljujemo po prednostni cesti do Križevca, kjer se priključimo na staro cesto med Celjem in Mariborom. Po nekaj kilometrih zavijemo z nje in skozi Zreče (vseeno po kateri varianti), nadaljujemo po glavni cesti vse višje do vrha Rogle ali konca asfalta nekaj kilometrov naprej na koči na Pesku.

Oris poti

Prometna cesta, ki povezuje Velenje s Slovenj Gradcem je primerna le za ogrevanje avtomobila, saj v gneči, ki je tukaj stalnica prehitevanja celo z astro OPC nimajo praktično nobenega pomena. Se pa zato svet med Doličem in Zrečami odkupi s samoto. Razgibana trasa preko Vitanj prinese vse: od hitrih odsekov do zavitih serpentin. Če smo v velenju pozabili "tankat", imamo možnost v Vitanju ali Zrečah. Od tam naprej smo namreč prepuščeni Pohorskim gozdovom. Cesta na Roglo je dovolj zavita, da nam za užitek v vožnji ni potrebno pekoračiti dovoljene omejitve (še posebno pozimi). Glede na to, da je v zgornjem delu to trasa gorke dirke, na kateri dirkajo celo odprti enosedežniki, pa se tudi za širino in kvaliteto asfalta ni potebno bati. Ker se cesta na Roglo konča v makadamih, se bo večina lastnikov avtov, kot so astra OPC in podobni, vrnila po isti poti. Pred ostalimi pa je sevede celotno Pohorje. Najbolje peš - preko lovrenških jezer.

Primerno za ...

... opla astro OPC. 240 konjev, vrhunsko podvozje in neposredni volanski mehanizem te GTC-jke kar hlepijo po hitrih zavitih cestah, na katerih lahko pokaže, kar zmore. Ne vsega, kajti vse, kar so ustvarili v Opel Performance Centru, lahko spoznamo le na dirkališču. Pa vendar lahko kar veliko vtisov dobimo tudi na ovinkih vzpona na Roglo - tudi na tem odseku se odvija tudi gorsko hitrostna dirka. Vendar pa nas to ne sme zapeljati, da bi pozabili, da smo v odprtem prometu z nasproti vozečimi vozili in hitrostnimi omejitvami. Ker je podvozje te astre kljub svoji športnosti zelo odpustljivo do neravnin, se avto odlično odreza tudi na bolj razbitih cestnih "pristopih" do Velenja in na cesti preko Vitanja.

Velenjski grad

Grad iz konca trinajstega stoletja predstavlja eno najlepših in najbolje obnovljenih grajskih stavb v Sloveniji. Poleg tega je v njem kopica muzejskih zbirk povezanih predvsem z razvojem Šaleške doline v zadnjem tisočletju in pa atraktivna paleontološka zbirka z maketo mastodonta. Muzej slovenskega premogovništva je iz gradu prestavljen v Stari jašek velenjskega premogovnika v avtentično okolje slabih dvesto metrov pod zemljo. Če dobro izberemo datum obiska, si lahko na griču z velenjskim gradom ogledamo tudi smučarske skoke.

Velenjsko jezero

Umetno jezero je nastalo po drugi svetovni vojni z udorom dela premogovnika lignita in je s površino poldrugega kvadratnega kilometra največje v regiji. Zaradi svoje velikosti je uporabno za različne oblike zabave. Najprimernejše je za veslanje in jadranje na deski, saj tukaj velikokrat piha ugoden jugozahodnik. Poleti se dovolj segreje, da je mogoče v njem tudi plavati še posebno v zadnjih letih, ko je bistveno bolj čisto. Na njegovem bregu je zrasel tudi prijazen kamp, tako da lahko na gruščnati plaži ob njem uživamo tudi dalj časa.

Huda luknja

Ozka soteska reke Pake med Velenjem in Misilinjo ni le grozeč ozko zavit prehod iz Štajerske na Koroško, ampak skriva verjetno najlepšo jamo v severovzhodni Sloveniji, ki obenem predstavlja eno redkih prezimovališč dolgokrilih netopirjev pri nas. Jamarsko društvo Velenje organizira atraktivne ture skozi Lisičje luknje v vlažen Medvedji rov in nato spust po vrvi v Hudo luknjo. Komur je to preveč, se lahko v božičnem času zadovolji z obiskom živih jaslic ali pa počaka še nekaj let, ko bi naj skozi nekatere dele jam odprli turistično pot.

Socka

Če v Vitanju med ostankoma Krajnikovega in Goleževega gradu zavijemo na jug pridemo v sotesko Socko. Tukaj prepadne stene Zavrha in Kozjeka tvorijo geološko posebnost imenovano soteški skladi. Te lahko dobro pretipajo plezalci v lokalnem plezališču, sicer pa bodo na tem področju na svoj račun prišli tudi ljubitelji konjev (v sodobnem jahalnem centru) in rib, ki jih bodo lahko lovili med brzicami reke Hudinje.

Rogla

Na višini do 1500 metrov je na devetdesetih hektarih naravno in dodatno zasneženih površin dvanajst kilometrov urejenih prog večinoma srednje težavnosti, ki jim strežeta dve sedežnici in enajst vlečnic. Načeloma je Rogla družinsko smučišče, čeprav Ostruščica in Jurgovo nudita obilo zabave tudi zahtevnejšim smučarjem in deskarjem, kar potrjuje tudi organizacija različnih FIS tekmovanj. Tukaj je še vedno tudi edini slovenski zemeljski snežni kanal za ljubitelje prostega sloga. Drugačen tip ljubiteljev zimskih radosti bo našel uteho v osemnjast kilometrih tekaških prog, najbolj divji pa v številnih možnostih tur z motornimi sanmi, ki si jih je mogoče tudi izposoditi.

Stolp in sankališče Zlodejevo

Poleti je Rogla raj za gorske kolesarje in sprehajalce, ki si potepanje po zreškem pohorju lahko nadgradijo z vzponom na razgledni stolp, ki v lepem vremenu prinese odličen razgled po celotni Štajerski in celo na Kamniško Savinjske alpe. Bolj adrenalinsko naravnani pa bodo najboljšo zabavo našli na sankališču z 1,4 kilometra dolgo zavito progo. Hitrosti dosegajo 50 km/h in omogočajo vožnjo tudi dvema potnikoma hkrati. Seveda je tovrstno sankanje mogoče tudi pozimi, čeprav sankališče obratuje le ob vikendih in praznikih.

Lovrenška jezera

Z Rogle se nam vsekakor splača sprehoditi do Lovrenškega barja, ki ga sestavlja dvajset jezerc na površini več kot dvajset hektarjev in je največje visoko barje v Sloveniji. Jezerca ležijo na nadmorski višini 1500 metrov in so meter globoka. Zaradi tega in ker so zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata tudi niso namenjena čofotanju, ampak le občudovanju kontrastov njihove temne površine med rumeno pomladno ali jesensko travo ter temačnimi gozdovi na obronkih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin