Z maseratijem quattroportejem po Goriškem

Opis poti

Italijansko romanco smo pričeli pri gradu Kromberk. Po posnetih uvodnih kadrih smo maseratijev nos obrnili proti Novi Gorici, kjer smo z glasno melodijo osemvaljnika polepšali dan nekaj navdušenim srednješolcem, posledično pa se nismo mogli izogniti nekaj žuganjem starih mam, ki so bentile čez "važne Ljubljančane". Od tam naprej smo morali za potrebe objektivov kamere in fotoaparata kar nekajkrat prečkati solkanski most ter dvem serpentinam, ki sledita, pokazati tudi dinamično stran quattroporteja. Navsezadnje smo ga morali dobro ogreti, preden se je za nekaj sto metrov podal v rodno Italijo. Sledil je postanek v Gonjačah, nato pa smo v Dobrovem že drugič v enem dnevu "ponucali" grajsko dvorišče. V prvi vrsti za komentarje o quattroportejevi konkurenci, v drugi pa za polnjenje naših trebuhov s prepotrebnimi sendviči sestavljenimi v lokalni trgovini. Zaključne kadre in izlet smo posneli v idilični Medani.

Oris poti

Sama pot od Kromberškega gradu do Medane je relativno gosto posejana z večjimi in manjšimi naselji, kar pomeni, da smo se več kot polovico časa vozili med ljudmi, preostanek pa smo izkoristili za iskanje rdečega polja na merilniku vrtljajev. Podlaga je ponudila zanimivo razmerje med grbinami, popravka potebnimi odseki in med asfaltno "vzorno" površino. V mislih imam odsek med solkanskim mostom (avtomobilskim seveda) in med prvimi naselji, ki pridejo na vrsto po kratkem prečkanju Italijanskega ozemlja. Prav v tem odseku smo dodobra izkoristili dve serpentini, kjer nam je quattroporte "ušel" tudi malce počez, najbolj zanimiva a zelo kratka kombinacija zavojev pa nas je čakala med Gonjačami in Šmartnim, ki sem jo na lastno željo (kamerman in fotograf sta svoje dobila že v prvem poizkusu) odpeljal kar nekajkrat.

Primerno za

Zanimivo je bilo spremljati avtomatsko prilagajanje "skyhook" vzmetenja. Na ravnih oziroma počasneje odpeljanih odsekih je bilo blaženje grbin vzorno, voznik ima skoraj občutek, da je vse skupaj premehko za tako športno limuzino. Ko pa sem pritisnil na plin in začel maseratija potiskati proti meji zdrsa, se je karakter vzmetenja popolnoma spremenil. Odlična stvar, tale skyhook. Sicer pa se je quattroporte dobro odzival na okolico, kakor tudi obratno. Seveda sem se kot voznik moral upreti žlahtni kapljici, ki jo na Goriškem ponujajo na vsakem koraku, vendar bi se kot lastnik quattroporteja raje pustil voziti na zadnjih sedežih. Tako bi lahko združil avtomobil in pokrajino na popoln način. "Voznik, v naslednjo klet prosim!"

Grad Kromberk

Grad Kromberk že leta služi kot sedež Goriškega muzeja (arheološki, etnološki in kulturnozgodovinski oddelek), v njegovih nederjih pa potekajo tudi kulturne prireditve, poroke, ob idilično urejenem dvorišču se nahaja celo mini amfiteater. Na isti lokaciji je bila prva zgradba postavljena že v srednjem veku, današnjo obliko pa je grad dobil v sedemnajstem stoletju.

Solkanski most

Solkanski želežniški most je pred letom dni praznoval stoletnico, njegova zgodovina pa je verjetno najmanj tako razburljiva, kot poteze quattroporteja. 220 metrov dolg most v rokah trdno drži rekord najdaljšega kamnitega loka (85 metrov) na svetu. Med prvo svetovno vojno je bil v bojih za Gorico raztreljen glavni lok mostu, dokončna in popolna prenova pa se je končala šele 1925. V drugi svetovni vojni pa ga je kljub obilici bomb namerjenih vanj, le ena malce oplazila.

Dobrovo in okolica

Vas je upravno središče Goriških brd, glavno zgradbo pa predstavlja grad, ki gosti številne kulturne prireditve. Zanimiva zadeva je tudi razgledni stolp v bližnjih Gonjačah, kjer smo se po 144 stopnicah povzpeli na 23-metrski stolp posvečen padlim v 2. svetovni vojni. Na vrhu smo se poslužili uslug izvrstnega razgleda. Kot na dlani so pred nami razprostrti Kras, Vipavska dolina, Dolomiti, Trnovski gozd in seveda bližnji kraji s Šempetrom in Dobrovem na čelu.