Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
25. 8. 2013,
22.30

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Nedelja, 25. 8. 2013, 22.30

8 let

Traktorji so delovni stroji, avtomobili prevozna sredstva

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Ko kupiš novodobni traktor, ti trgovec omogoči usposabljanje za delo z njim, toliko elektronike je v njem. Ni pa prav, da Slovenci napredne traktorje kupujemo bolj zaradi statusa kot zaradi potreb.

S traktorji je enako kot s pametnimi telefoni

Prodajalec ene od najbolj prodajanih znamk je osorno pripomnil, da so traktorji delovni stroji, avtomobili pa zgolj prevozna sredstva. Ob moji ideji, da si želim kot ljubitelj avtomobilov spoznati tudi te delovne stroje, je zavzel obrambno držo in zatrdil: "Nič nimajo skupnega!"

Da avtomobili res nimajo prav dosti skupnega s traktorji, mi je postalo jasno že, odkar sem sosedov traktor peljal na tridesetmetrski sprehod po bližnjem kolovozu. Saj, peljati še gre, a kaj naj voznik avtomobila počne s tolikšnim številom ročic, kot jih najdemo že tudi v tistih cenejših traktorjih. Pa tudi, ko mu kmet razloži vlogo omenjenih ročic, mora avtomobilist poznati vsaj kakšno kmetijsko opravilo, da lahko sestavi jasno sliko, za kaj gre pri traktorjih.

Ko pa avtomobilist, nevajen kmetovalstva, obišče sejem Agra v Gornji Radgoni, se sreča z več kot dvajsetimi znamkami traktorjev, vsaka pa ima pestro paleto strojev. Takrat se drugačnost strojev od vozil še bolj jasno izrazi. Ta štirikolesna vozila so namreč kot pametni telefoni: tako kot je telefoniranje zgolj ena od aplikacij, je tudi vožnja zgolj eno od kmetijskih opravil, ki jih počnemo s traktorjem.

Znamka traktorja izraža kmetov status

Zadnja leta tudi v Slovenijo prihajajo traktorji stare šole, povsem mehanski, brez kakršne koli elektronike, s preverjenimi motorji. Namenjeni so vsem tistim kmetom, ki radi kdaj pa kdaj sami tudi kaj "pošraufajo", če gre kaj narobe. Nizkocenovni traktorji, takšni za od deset do dvajset tisoč evrov, pravzaprav skoraj edini lahko upravičijo stroške nakupa.

Kot sem spoznal med klepetanjem s prodajalci traktorjev, se v Sloveniji le kakšno desetino vseh traktorjev proda kmetom, ki si traktor zaslužijo z delom na kmetiji. Le deset odstotkov kmetov traktor, kakršnega kupijo, pri svojem kmetovanju dejansko potrebuje in svoj novi delovni stroj izbere na podlagi svojih potreb na njivi.

Nekaj je tistih, ki nakup novega in boljšega traktorja upravičijo tako, da pozimi z njim služijo tudi s pluženjem cest, a kot so mi povedali trgovci sami, traktor pri današnjih kmetih velja za statusni simbol. Ni vseeno, s kakšne barve traktorjem se vozimo mimo soseda!

Menda se ni zgodil samo en primer, ko so kmetje do svojega orjaškega fendta, fergusona, claasa ali john deera prišli s prodajo zemlje za potrebe gradnje cest. Vse lepo in prav, a zmanjšano površino bi lahko obdeloval tudi manjši in manj zmogljiv stroj. Seveda se trgovci nad slovensko šibkostjo ne pritožujejo, a se vseeno zdi, da nas kriza še ni naučila vsega.

Dražji traktorji so namenjeni profesionalcem

Omenili smo barve ... Nekdaj je veljalo, da je imela vsaka znamka svojo lastno značilno barvo traktorja. In v grobem še velja, da je tipičen john deer zelen z rumenimi platišči, steyr bel, landini moder, fendt temno zelen, a videli smo veliko rdečih in več modrih traktorjev, povrhu pa na primer avstrijski Lindner ponuja, da si kmet barvo svojega traktorja kar izbere, tako kot smo navajeni pri avtomobilih.

Sicer pa smo prelistali kataloge traktorjev in kljub povsem drugačni namembnosti v podatkih našli še kar nekaj podrobnosti, ki so znane tudi nam, ljubiteljem avtomobilov. Recimo, na voljo je dinamični nadzor stabilnosti ESP, ksenonske luči, pa tudi LED zadnje in prednje luči. Klimatska naprava je lahko ročna ali samodejna, predali so lahko hlajeni, radio je klasični, bluetootha prostoročne telefonije sicer nismo zasledili, a bi težko verjeli, da je noben ne ponuja.

Menjalniki so lahko samodejni, najnaprednejši so celo brezstopenjski, sicer pa je pri ročnih menjalnikih poleg štirih osnovnih prestav na voljo še kopica vmesnih.

Motorji so pogosto opremljeni s sečninskimi katalizatorji, v katere točimo AdBlue. Večinoma gre za štirivaljne motorje velike prostornine, okrog 4000 kubičnih centimetrov v povprečju, ter moči od 40 do 150 kilovatov, največ se proda tistih z okoli 75 kilovatovnimi motorji. No, niso vsi traktorski motorji dizelski štirivaljniki, na voljo so tudi turbo-šestvaljniki in trivaljniki, ki menda za razliko od trivaljnikov v avtomobilih varčujejo z gorivom tudi v praksi.

Koliko pa traktorji sploh porabijo goriva? Spet bomo zelo površno posploševali in seveda je tudi pri traktorjih poraba odvisna od uporabe, torej od vrste kmečkega opravila, a v pogovorih s trgovci sem največkrat slišal za povprečje od tri do sedem litrov na uro.

Ja, tu se meri v delovnih urah, tudi servisi so vezani na ure, ne na kilometre. Servis na vsakih 500 delovnih ur je nekaj normalnega (v večini slovenskih primerov v enem letu), pri čemer je vsak drugi servis tisti večji, ki tudi stane nekaj več, približno tisoč evrov, medtem ko tisti manjši po grobi oceni stane okrog 300 evrov.

Serviserji servise opravijo na kmetovem domu, ni treba voziti na servis, morebitni manjkajoči sestavni del pa pri traktorjih za profesionalce dobavijo v celo manj kot pol dneva. Ni bilo malo primerov, ko se je kmetu traktor pokvaril popoldne, pa je serviser ponoči skočil na Dunaj v centralno evropsko skladišče in v zgodnjih jutranjih urah opravil popravilo, da kmet praktično ni izgubil nobenega dneva. Ko gre za posel, je takšno zagotavljanje poprodajnih aktivnosti še toliko bolj pomembno kot pri avtomobilih, kjer mora AMZS v primeru težav na cesti poskrbeti samo za vleko avtomobila na servis in prevoz ljudi domov.

Sedeži ponujajo samo dvotočkovni varnostni pas, pomožni sovozniški sedež pa v nekaterih primerih celo brez. In ker marsikdo ob misli na traktor pomisli na traktorske nesreče, sem na Agri spraševal tudi o privezovanju. "Noben se ne privezuje," so bili složni prav vsi moji sogovorniki. Pogosto so se izgovarjali, da so hitrosti manjše, a po drugi strani hitro priznali, da bi pas v primeru prevračanja marsikomu preprečil, da bi padel iz kabine in ga traktor ne bi poteptal. Kletka bi preprosto opravila svoje delo. Hm, a veste, da nisem vprašal, če imajo tudi traktorji piskače za neprivezan pas. Prihodnjič!

Traktor-pilot obdela njivo samodejno

Avtomobilist se v kabini sreča z vrsto neznanih stikal in ročic. Že stopalki za zavoro sta dve, hitrost pa se nastavlja na več načinov, pospešujemo tudi z roko. Tempomat je stalnica v ponudbi in čeprav tukaj ne gre za kak aktivni radarski tempomat, govorimo pravzaprav o avtopilotu, povsem samodejnem delovanju. Traktorist lahko namreč GPS koordinate svoje njive vnese v "potovalni računalnik" in v roke prime svoj ipad ter brska po Planet Siol.net, medtem pa traktor svoje delo opravi samodejno. Pravzaprav lahko z nekaj programiranja kmet hkrati vozi celo dva traktorja, ne da bi moral dejansko obračati volan in pritiskati na plin. Seveda se v Sloveniji nad tovrstno tehniko lahko predvsem navdušujemo, morebitni nakup zaradi majhnosti polj ne bi bil prav smotrn.

Kakorkoli že, poleg tistega velikega računalniškega zaslona je nekaj normalnega v sodobnem traktorju najti še celo množico drugih stikal, večinoma so namenjena upravljanju z orodji. Traktorist starega kova se pravzaprav v sodobnem traktorju težko znajde, zato pa tudi nekateri trgovci ponujajo celo usposabljanje za delo s kmetovo novo "igračko". Hm, to bi bilo zelo koristno tudi pri nakupu avtomobila!

Cene? No, najprej si je treba biti na jasnem, kaj bomo sploh počeli s traktorjem. Gromozanska zverina z 42-palčnimi kolesi bo v vinogradu naredila prej škodo kot korist, v slednjem vam bo recimo prišel prav kak ferrari, zelene, ne rdeče barve. Traktorski Ferrari pač nima nobene veze s tistim iz Maranella, ravno tako kot traktorski Lamborghini že od šestdesetih let nima veze s proizvajalcem eksotičnih športnikov, pa čeprav oba nosita bika na nosu.

Ne spreglejte