Slovenska inovatorja Tušek in Pečjak bosta izzvala avtomobilsko elito

Tušek je za napad na laferrarija na pomoč poklical še Pečjakove električne konje

Ustanovitelj in direktor podjetja Tushek Supercars, Aljoša Tušek, ki je razvil prvi slovenski superšportni avtomobil renovatio T500 in z njim navdušil celo angleški Top Gear, najbolj znan avtomobilski šov na svetu, se je lotil novega projekta: študije hibridnega športnika T 700 E hybrid.

Ta naj bi ponudil osupljivih 1011 konjev (744 kW) največje sistemske moči iz naslova hibridnega pogona, v katerem bosta ob turbo osemvaljniku še dva elektromotorja.

Še bolj impresivne pa so napovedane zmogljivosti, saj Tušek računa, da bo končna hitrost presegla 380 kilometrov na uro, stotica pa naj bi iz popolnega mirovanja padla že po pičlem 2,7-sekundnem brutalnem pospeševanju.

To pa so že zmogljivosti, ki tokratno Tuškovo vizijo postavljajo ob bok najhitrejšim, najdražjim, najbolj ekskluzivnim in tehnološko najbolj dovršenim cestnim bolidom kot so laferrari, mclaren P1 in novi porsche 918.

Podjetnik s Ptuja nam pove, da nujno potrebuje močnega in uglednega partnerja, da bo njegova vizija serijskega slovenskega superšportnega avtomobila dejansko lahko res zaživela. Mora dvigniti prah, preprosto mora izzvati tudi velikega črnega vranca Maranella, zato ne skriva dejstva, da z novo študijo napada zmogljivosti samega Olimpa avtomobilske elite:

"Pri tem novem avtomobilu smo res rekli, da ciljamo na sam vrh, ker bi res radi pokazali, kaj znamo mi, kaj zmore Slovenija, vključno z Andrejem Pečjakom, ki je zagotovo daleč največji strokovnjak v regiji, kar je s svojo ekipo dokazal tudi z zmago na reliju Monte Carlo. V čast mi je, da lahko zdaj združimo to znanje in dodamo še te elektro konjske moči, ki jih potrebujemo."

Superšportnik, ki kar 200 kilometrov lahko prevozi brez grama izpustov

Tušek je torej izvedbo električnega pogona zaupal največjemu slovenskemu strokovnjaku. S tem želi konkurenco poraziti tudi z eko tehnološkega vidika, berite čistim električnim dosegom. Ferrarijev super stroj laferrari denimo elektriko pri pogonu uporablja le znotraj sistema KERS znanega iz formule 1 za povečevanje zmogljivosti – moči in pospeška, McLarnov P1 zgolj na elektriko lahko prevozi že dobrih 10 kilometrov, trenutni eko prvak med superšportno elito pa je 780.000 evrov vreden porsche 918 spyder s svoji 32-kilometrskim električni dosegom.

Na tej točki nastopi Andrej Pečjak, ki je sprejel izziv Aljoše Tuška in obljubil, da bo slovenski T 700 E hybrid konkurente zvenečih imen posekal kar z 200-kilometrskim električnim dosegom:

"Aljoševa ideja o velikem električnem dosegu in možnosti izbire zmernega, vsakdanjega načina vožnje po mestu zgolj na elektriko se mi je zdela zelo dobra. Ta avtomobil bo dejansko omogočal celodnevno vožnjo na elektriko, za daljša potovanja pa bo na voljo še zelo zmogljiv bencinski motor," nam pojasni slovenski strokovnjak za avtomobilsko elektrifikacijo.

Aljoša Tušek pa ob tem opozori na bit tega stroja in doda: "Če se pelje po dirkališču, pa ima na voljo dobrih 1000 konjev, kar na srečo tudi omogoča ta kombinacija!"

Ločuje ju še 50 kilogramov

Oba slovenska avtomobilska vizionarja smo naprej brez besed opazovali pri živahnem pogovoru ob enem od treh narejeni modelov iz Tuškove delavnice, renovatiu T500, katerega osnova je tudi temelj nove študije. Smrtno resna sta postala ob diskusiji o masi vozila. Tušek si jasno želi atomskih zmogljivosti, zato je za zgornjo mejo skupne teže vozila postavil pri 1290 kilogramih, kar pomeni, da bi eno konjsko moč padlo le 1,27 kilograma. V njun pogovor vpademo z direktnim vprašanjem koliko kilogramov ju ločuje.

"Ja, pri tej postavki se kregava za okoli 50 kilogramov, saj smo zelo na robu tistega, kar je sploh možno. Če hočemo na vrh, je pač hoja po robu neizogibna. Jaz predvidevam, da bo hibridni pogon prinesel dodatnih 250 kilogramov, Aljoša pa si želi le dodatnih 200 kilogramov," dilemo pojasni Andrej in v šali doda, da bi denimo lahko omejili največjo težo voznika in tako hitro rešili težavo.

"Misli, da bomo v vsakem primeru, tudi če bo hibridni pogon res prinesel 250 kilogramov, mi zmožni na materialu privarčevati še kašen kilogram, tako da bomo zagotovo lažji tako od laferrarija kot tudi od mclarna P1, kar bo nedvomno velik dosežek, sploh za hibrida."

Bi na Ptuj lahko privabili McLaren?

Aljoša Tušek je že uspešno dokazal, da zna narediti vrhunski izdelek zanimiv za najbolj petične kupce, a to žal ni dovolj, da bi lahko sprejel tudi konkretna naročila.

Jasno, pa je, da zagon butične manufakture s specialnim orodjem za serijsko izdelavo ročno grajenega, vrhunskega suprešportnega avtomobila zahteva več milijonov začetnega kapitala, veliko poguma in močne partnerske vlagatelje. S kapitalskim vložkom pa je potrebno, da poleg proizvodnih, logističnih in marketinških stroškov, pokriti tudi vlaganja v nenehni razvoj. Brez njega namreč ni konkurenčnosti v tem tehnološko najbolj superiornem segmentu avtomobilske industrije.

"Cena takega avtomobila za 20 ali 30 odstotkov presega najbolj zmogljive superšportnike z zgolj bencinskimi stroji. Omenili ste mesta, v katerih ni več mogoče v središče pripeljati avtomobila z visokimi izpusti. Naš hibrid bo tudi tam lahko križaril v spokojnosti električne vožnje. Tam pa se s takimi stroji radi pokažejo predvsem Arabci. Zanimanje je," nam optimistično pove Tušek. Spregovori o pomenu partnerskih investicij, ki niso vezane samo na finančni vložek, temveč tudi na vzajemno razvojno sodelovanje pod okriljem uglednega avtomobilska proizvajalca. Dotakne se otoka in tamkajšnjih razmer, tradicije … Na pamet nam seveda takoj pade velik McLaren. "Je možno, da bi na Ptuju začeli sodelovati razvijati za tako uglednega elitnega velikana?" vprašamo. Aljoša Tušek se le iskrivo nasmeji, ne reče nič. Smo uganili? Srčno upamo.

Bo prvi serijski slovenski superšportnik moral sprejeti tuj potni list?

Aljoša Tušek je večkrat poudaril, da je velik patriot, da ima rad Slovenijo. Zato pogovor nehote nanese tudi na naše domače poslovno okolje. So v Sloveniji v tem trenutku sploh pogoji za serijsko proizvodnjo suprešportnega avtomobila?

"Bojim se, da ne. Vedno sem želel ustvarjati v Sloveniji, ampak vse kaže, da bom proizvodnjo moral začeti zunaj. Pri nas poznamo le davke. Zunaj, zelo blizu Slovenije, mi nudijo parcelo za postavitev obrata brez zamudnih dokumentacijskih zapletov, omogočajo še petletno štartno obdobje brez davkov, pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev … Razumete?"