Kriv sem, priznam. Zato bi moral biti tiho. Ali ne?

Veliko je policistov na slovenskih cestah, a žal ne tistih z značkami na uniformi. Veliko je laikov, samooklicanih policistov, ki te grdo pogledajo in ti potrobijo samo zato, ker si jih prehitel – kot da je to prekršek. Pa čeprav manever izvedeš, kar se da varno.

Priznam, tudi meni se to dogaja. Nisem vzoren voznik, ki bi venomer vozil točno po pravilih. Večinoma sicer da, a na “frej” cestah in s pravim avtomobilom se užitkom ne morem upreti.

Za vzornega me nimajo niti naši organi. Zadnjič sem dobil kazen, ko v Idriji nisem označil ure parkiranja, teden pozneje pa v Ljubljani, ko sem želel prihraniti dva evra za parkiranje v bližnji garaži. In žal moram priznati, da bo še slabo leto dni s tremi črnimi pikami omadeževana tudi moja vozniška, ko sem se v Črnomlju spozabil in peljal skozi naselje 62 kilometrov na uro.

Sem grešnik, ni dvoma, priznam, nočem biti eden tistih, ki nočejo prevzeti odgovornosti za svoja dejanja in iščejo vse možne načine, da bi se plačilu globe izognili.

Pa vseeno ne morem pristati na svetopisemski napotek, naj bom tiho. Namreč, pridelane kazni plačujem s cmokom v grlu, saj vse v zvezi z njimi tudi ni bilo prav "čisto".

V Idriji sem parkiral na uradnem parkirišču, lepo, znotraj zarisanih črt. Nikogar nisem oviral, nisem prekoračil dovoljenega časa, nobenega nisem oškodoval, saj je parkiranje brezplačno. Kaj se "bunim", zahtevanega časa parkiranja pa res nisem označil, kriv sem.

Toda med sprehodom sem opazil, da v tem mestu očitno vsi parkirajo po vseh možnih pločnikih. Če drugega ne, takšno parkiranje ni prijazno do pešcev in hkrati kvari podobo tega izredno lepega mesteca. Povrhu vsega se ne morem otresti občutka o lokalpatriotizmu v stilu: Dajmo ga, Ljubljančana! Toda kdo sem jaz, da težim? Ali nisem jaz tisti, ki sem parkiral narobe?

V Ljubljani so kazni za nepravilno parkiranje višje kot v Idriji in še bolj bolijo. (Mimogrede: plačal jo bom, ko mi jo bodo poslali – ljubljansko kazen čakam že od februarja, idrijsko sem dobil že naslednji dan). Ko sem si prislužil ljubljansko kazen, nisem bil edini prekrškar. Sicer prav nobeden od nas prekrškarjev ni oviral prometa, a samo jaz sem imel za brisalci tisto osovraženo rdeče obvestilo. Je redarja zmotila velikost avtomobila, parkiral sem namreč nastopaškega nissana murana? Si je redar mislil: Dajmo ga, bogataša!? A kdo sem jaz, ki bi rad delal red? Ali nisem jaz storil prekrška?

Ja, vem, draga šola. Da bi prihranil dva evra za parkiranje, jih bom plačal mnogo. Lahko pa bi bilo drugače, če bi bilo v garažni hiši pod Maksimarketom parkiranje za kratek čas brezplačno. Pretekli konec tedna sem v Stuttgartu v strogem centru parkiral eno uro zastonj. In ura parkiranja je bila le pol evra dražja kot v Ljubljani, pa je ljubljanska garaža tako neugledna v primerjavi z nemško. A kdo sem jaz, da lahko pametujem? Kupec sem, zato smem povedati, da je nekaj drago in drugo ne!

Pa se lahko jaz, ki sem prekrškar s tremi kazenskimi točkami, pritožujem nad dirkanjem po mestu? Menim, da se v določenih primerih res lahko. Namreč sem tudi prebivalec naselja, skozi katerega smo s sosedi že večkrat videli divjati nekega belega BMW-ja M3 z registrsko tablico, na kateri odkrito piše, da se voznik navdušuje nad dirkanjem.

Vesel bi bil, če bi pri tem vozniku šlo za redno izgubljanje občutka za hitrost, a glede na vožnjo s precej več kot 100 kilometri na uro skozi naselje je vsem sosedom jasno, da možakar "trenira" (morda za nocojšnji reli Saturnus?).

Mislim si, fajn, da imamo šolske avtobuse. Fajn, da imamo pločnike. Fajn, da otroke že v prvih letih začnemo učiti obnašanja v prometu. A tak "street racer" ves naš napor postavi na glavo. Naj gre dirkat na reli Saturnus, naj se zdivja na praznih podeželskih cestah, Slovenija jih ima na pretek!

Razmišljam torej, da bi še sam postal laični policist. Da bi ravnal kot ljudje, ki včasih po nepotrebnem trobijo meni. Toda ali imam pravico vreči kamen, glede na to, da sem grešnik? Vsaj en kratek "pib bip" že lahko, a ne?

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.